28. 10. 2019

Donald Trump je v preteklem tednu izrazil optimizem glede odnosov s Kitajsko. Prvi del dogovora bi lahko bil sklenjen že sredi novembra. Kljub zaostrenim odnosom med ZDA in Kitajsko, ameriška podjetja poročajo o spodbudnih poslovnih rezultatih. Na evropski strani Atlantika pa se navkljub potrditvi dogovora med Združenim kraljestvom in EU saga o Brexitu nadaljuje.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (18.10.2019-25.10.2019)	Donosnost letos* (31.12.2018-25.10.2019)
Svet - MSCI World*	+2,02%	+22,01%
ZDA - S&P 500*	+1,99%	+24,69%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,57%	+17,88%
Japonska - Topix*	+2,08%	+15,72%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,92%	+10,92%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Kljub temu, da trgovinski spor med ZDA in Kitajsko traja že od začetka predsedovanja Donalda Trumpa, torej slaba 3 leta, novice o odnosu med državama še vedno znatno vplivajo na kapitalske trge. Tako so ti v začetku minulega tedna splezali na najvišjo vrednost v zadnjih treh mesecih, potem ko je Trump dejal, da pogajanja s Kitajsko napredujejo. Še več, v Beli hiši pričakujejo, da bodo prvi del sporazuma lahko podpisali že sredi novembra v Čilu. V tem delu naj bi se državi dogovorili, da bo Kitajska od ZDA odkupila za približno 50 milijard dolarjev poljedelskih pridelkov, ZDA pa v zameno ne bodo več dvigovale carin. Sodeč po odzivih Kitajske sicer ta del dogovora še ni zagotovljen, dodatno pa je potrebno poudariti, da je to med lažjimi deli dogovora. Na precej več nesoglasij lahko računamo na področju novih tehnologij, intelektualne lastnine in storitvenega sektorja, ki so še predmet pogajanj v naslednjih fazah sporazuma.

A dobre novice na področju ameriško-kitajskih odnosov niso edini razlog, da se je ameriški delniški indeks S&P 500 močno približal rekordnim vrednostim. Ameriška podjetja so namreč začela z objavami poslovnih rezultatov za tretje četrtletje in do sedaj so podatki spodbudni. Od 910 podjetij, ki so doslej objavila rezultate, jih je namreč 543 preseglo pričakovanja. V povprečju so podjetja v vseh panožnih skupinah presegla načrte, najbolj pa izstopajo podjetja iz energetskega in informacijskega sektorja. S tem se je optimizem na borzah okrepil, saj vlagatelje že dalj časa skrbijo negativni vplivi trgovinskega spora, vedno bolj pa so pozorni tudi na znake upočasnjevanja globalne gospodarske rasti in deloma tudi morebitnih negativnih posledic Brexita.

Med najbolj pozitivnimi presenečenji na ravni podjetij velja izpostaviti Microsoft, ki je praktično na vseh segmentih prikazal robustno rast. Prihodki so v prvem fiskalnim četrtletju porasli za 14 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, dobiček pa je v enakem obdobju zrasel za dobro petino. Še posebej veseli visoka rast na področju računalništva v oblaku, kjer se Microsoft trudi približati trenutno dominantnemu Amazonu. V tem segmentu je prodajo povečal za več kot tretjino, sam Microsoft Azure pa je prodajo povečal za 59 %.

Potem ko je trenutni premier Združenega kraljestva Boris Johnson prišel do izstopnega sporazuma z EU, je ta sporazum potrdil tudi angleški parlament. S tem je Johnsonu uspelo v par mesecih nekaj, kar njegovi predhodnici Mayevi ni uspelo v več letih in tako na široko odprl vrata izstopa Združenega kraljestva iz EU do predhodno sklenjenega skrajnega roka, 31. oktobra. A ker doslej v postopku Brexita še nič ni bilo enostavno, so tudi tokrat poslanci zelo hitro zaprla ta vrata. Johnson je namreč želel pospešiti postopek sprejema zakona na 3 dni, a se poslanci s to časovnico niso strinjali. Že pred tem so poslanci de facto prisilili svojega premiera, da proti svoji volji zaprosi Evropsko komisijo za novo, tokrat trimesečno, podaljšanje roka. Po zadnjih informacijah naj bi Evropski parlament odobril britansko prošnjo, a formalnega odgovora še ni bilo. Trenutno kaže, da bodo britanski politiki novo podaljšanje izkoristili za nove parlamentarne volitve, kjer bodo iskali ponovno potrditev volivcev za svoje stališče glede Brexita, kar pa bi to sago najverjetneje še podaljšalo.