30. 10. 2023

Pretekli borzni teden se je odvijal v znamenju poročanja poslovnih rezultatov. V ZDA je svoje poslovne rezultate poročala kar tretjina vseh podjetji, ki jih zajema indeks S&P 500. Precej podjetji je poslovalo dobro, a težavo še vedno predstavljajo visoki stroški. Presenetil je tudi podatek o rasti ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP), ki je za tretji kvartal bistevno presegel pričakovanja analitikov.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (20.10.2023 – 27.10.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 27.10.2023)
Svet - MSCI World	-2,05%	+8,18%
ZDA - S&P 500	-2,46%	+9,97%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,94%	+4,20%
Japonska - Topix	+0,17%	+8,09%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,54%	-0,12%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Začnimo v ZDA, kjer vzdušje na borzi ni bilo nič kaj preveč optimistično, saj scenarij daljšega obdobja visokih obrestnih mer Fed-a, oziroma t.i. »higher for longer«, očitno postaja vse bolj realen. Podatki o rasti ameriškega BDP za tretje četrletje so pokazali na kar 4,9- odstotno rast (na letni ravni), kar pomeni najvišjo rast vse po letu 2021. Rast gre v veliki meri pripisati še vedno izjemno močni zasebni potrošnji gospodinjstev, ki so na krilih višjih plač precej povečala zasebno porabo. Poleg BDP-ja smo vlagatelji z budnim očesom spremljali objave četrtletnih poslovnih rezultatov podjetij, ki so v polnem teku. Kot običajno, so bili tudi tokrat pod drobnogledom tehnološki giganti, kot na primer Amazon, Alphabet (Google), Meta in Microsoft, saj so slednji v letošnjem letu gonilo rasti ameriškega finančnega trga. Čeprav je večina finančnih metrik, ki so jih podjetja poročala, presegla uradna pričakovanja analitikov, le-ta niso dosegla tihih pričakovanj vlagateljev. Pri večini podjetji težave še vedno predstavljajo vse višji stroški poslovanja, kar močno otežuje ohranjanje visokih profitnih marž. Da so cene tehnoloških delnic nekoliko prenapihnjene in da bo osrednji ameriški indeks S&P 500 končal v korekciji je opozarjal tudi siloviti finančni vlagatelj Michael Burry (sam je napovedal finančno krizo 2008). Osrednji ameriški indeks S&P 500 je teden končal negativno, od vrha v letošnjem letu pa je upadel že za dobrih 10 odstotkov (merjeno v dolarjih). Višja nihajnost je bila prisotna tudi na obvezniškem trgu, saj je zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice v preteklem tednu dosegla nivo petih odstotkov. Kombinacija visokega ameriškega proračunskega primanjkljaja, geopolitičnih trenj in vedno bolj restriktivnega Fed-a je precej vplivala na povpraševanje po obvezniških papirjih, kjer vlagatelji za sprejeto tveganje zahtevajo vse višje donosnosti.

Tudi v Evropi je bilo vzdušje na borznem parketu negativno. Indeks nabavnih direktorjev PMI v evroobmočju je upadel že peti mesec zapored. Slednji sedaj znaša 46,5 indeksnih točk, kar nakazuje na nadaljevanje krčenja gospodarske aktivnosti (ločnica med rastjo in krčenjem je 50 indeksnih točk). Če izvzamemo pandemijo iz leta 2020, je to najnižji nivo v zadnjih desetih letih. Na zasedanju evropske centralne banke (ECB) ni bilo večjih presenečenj glede ključne obrestne mera, ki ostaja pri 4 odstotkih. Evropski centralni bankirji menijo, da je trenutni nivo že dovolj visok, da bo uspešno obvladal inflacijo in znižal inflacijsko raven cen na ciljna 2 odstotka. Kljub temu pa še vedno opozarjajo, da ostajajo pozorni na inflacijo, in kot glavno tveganje izpostavljajo ceno nafte, ki je zaradi napetih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu v zadnjem obdobju precej višja od pričakovane.

Nekoliko bolj pozitivne novice pa prihajajo iz Kitajske, kjer so dobički industrijskih podjetji v septembru porastli že drugi mesec zapored (+11,9%), povečalo se je tudi povpraševanje po novih proizvodih. Poleg tega je kitajska vlada odobrila izdajo 1 bilijona juanov dodatnega državnega dolga za infrastrukturno porabo, vse v upanju po stabilizaciji razmer na kitajskem finančnem trgu in že tako oslabljenem nepremičninskem sektorju. Zaključujemo v deželi samurajev, kjer osrednjo težavo predstavlja izredno šibek jen, ki je v petek zaključil najnižje v zadnjih 32-ih letih, dodatno težavo pa pomeni tudi vse višja inflacija, ki je v Tokiju (vodilni kazalnik za Japonsko) negativno presenetila navzgor. Vse to sili Japonsko centralno banko v prenehanje cikla izredno ohlapne monetarne politike in k pričetku postopnega zviševanja ključne obrestne mere.