05. 02. 2024

Pretekli teden je izmed vseh pomembnih objav najbolj presenetila novica s trga dela v ZDA, ki nakazuje, da je v obdobju visokih obrestnih mer le-ta bolj robusten, kot bi se morda pričakovalo. Na stari celini pa velja omeniti, da je območje z evrom v preteklem letu le za las ušlo recesiji.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (26.1.2024 – 2.2.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 2.2.2024)
Svet - MSCI World	+1,74%	+5,23%
ZDA - S&P 500	+2,16%	+6,76%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,02%	+1,12%
Japonska - Topix	+2,07%	+4,41%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,06%	-0,91%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Ameriška centralna banka (Fed) je imela v torek in sredo prvo letošnje zasedanje, na katerem po pričakovanjih ni prišlo do znižanja obrestnih mer. Zato so vlagatelji večjo pozornost ob zaključku srečanja namenili govoru predsednika Fed-a, ki je izjavil, da ne verjame v znižanje niti na naslednjem srečanju v marcu. Ameriško gospodarstvo je v januarju ustvarilo za skoraj dvakrat več delovnih mest, kot se je pričakovalo in tako poskrbelo za dodaten hladen tuš pričakovanjem optimističnih vlagateljev o skorajšnjem začetku znižanj obrestnih mer. Slednji so še ob koncu preteklega leta verjeli v kar 6 znižanj v letošnjem letu. To se je izkazalo za preveč optimistično, kar se je na trgu obveznic odrazilo v zvišanju donosnosti državnih obveznic, predvsem tistih s krajšim rokom zapadlosti. Seveda ne moremo mimo objav podjetij o poslovanju v zadnjem četrtletju preteklega leta. V zadnjem tednu velja še posebej omeniti člana t.i. ameriške tehnološke 'veličastne sedmerice', podjetje Meta (predhodno Facebook). Slednje je v zadnjem obdobju preteklega leta uspelo zvišati prihodke za četrtino, dobiček v istem obdobju pa celo podvojiti. V samo dveh dneh po objavi se je cena delnice družbe Meta zvišala za 20 %. Do sedaj je sicer rezultate za zadnje četrtletje objavila slaba polovica podjetij, ki so bila večinsko (preko 70 %) nad pričakovanji analitikov. Delniški indeks največjih ameriških podjetij S&P 500 je v zadnjem tednu pridobil 2,16% vrednosti.

Območju z evrom se je uspelo rešiti recesije. Bruto domači proizvod je namreč tudi v zadnjem četrtletju beležil marginalno rast v višini 0,1 %, kar je tudi končna rast za celotno leto 2023. Zasluge, da gospodarstvo na stari celini ni končalo v recesiji, gredo Italiji in Španiji, ki sta nadomestili izpad sicer pregovorne lokomotive evropske industrije, Nemčije, ki je preteklo leto končala v recesiji. Tako kot v ZDA se tudi v Evropi inflacija počasi umirja. Podatka o rasti medletne inflacije za januar sta bili ugodni tako za splošno kot osnovno inflacijo. Obe vrednosti sta nižji za 0,1 % točke. Stopnja splošne inflacije se je v primerjavi z decembrom ustavila pri 2,8 %, stopnja osnovne inflacije pa pri 3,3 %. Na osnovi predhodnih podatkov se pojavlja vedno več ugibanj, da bi utegnila Evropska centralna banka (ECB) znižati obrestne mere celo pred ameriško Fed, in to kljub temu da je v cikel zvišanj vstopila kasneje. Skladno s tem je bilo tudi gibanje na trgu obveznic, kjer se vrednosti niso bistveno spremenile. Nemška 10-letna obveznica tako prinaša 2,23 % donosnost. Ob odsotnosti izjave predsednice ECB, da naj bi do znižanj obrestnih mer prišlo šele v poletnih mesecih, bi bila ta vrednost predvidoma še nižja. Tudi v Evropi smo v obdobju poročanj rezultatov poslovanj podjetij v zadnjem četrtletju, kjer lahko izpostavimo dansko farmacevtsko podjetje Novo Nordisk. Podjetje je namreč na krilih uspeha zdravila za zmanjšanje telesne teže preseglo pričakovanja vlagateljev tako v rasti prihodkov (+5,2 %) kot dobička (+7,2 %), poleg tega pa napovedalo rast prihodkov tudi v letošnjem letu nad 10 %. S prodajno uspešnico in posledično rastjo vrednosti delnice na borzi gre za najvrednejše evropsko podjetje.

Med trgi v razvoju ne moremo mimo Kitajske. Objava o vrednosti indeksa nabavnih managerjev v industriji (49,2) za januar kljub rahlemu izboljšanju glede na december (49,0) še vedno kaže na krčenje. Na pozitivni strani pa je bila vrednost indeksa neproizvodnih nabav, ki je januarja znašala 50,7 in se je prav tako zvišala glede na december (50,4). Pozornost borznih udeležencev, ki svoja sredstva vlagajo na Kitajsko, je sicer usmerjena v sodni proces, ki poteka na sodišču v Hong Kongu proti nepremičninskemu gigantu Evergrande. Podjetju, ki vlagateljem dolguje preko 300 milijard USD, je sodišče že odredilo stečajni postopek. Glede na ločen pravni red med območjem Hong Konga in celinsko Kitajsko je sicer pod vprašajem izterjava dolga tudi na celini, kjer ima podjetje večino premoženja. Zato je proces še toliko pomembnejši, ker bi lahko veljal kot vzorčni primer za morebitne podobne primere v prihodnosti. Oba glavna delniška indeksa, tako v Hong Kongu kot na Kitajskem, se zadržujeta blizu najnižjih vrednosti v zadnjih 5 letih ter sta v zadnjem tednu zabeležila padec (Hang Seng -1,98 %, MSCI China -3,15 %).