01. 10. 2012

V torek, 6. novembra 2012, bodo Američani volili novega predsednika. Zakaj so ameriške volitve pomembne za varčevalce v ameriških, pa tudi drugih delnicah? Kako politična usmeritev izvoljenega kandidata vpliva na donosnost delnic med njegovim mandatom?

Če ste premožen Američan, skorajda zagotovo podpirate republikance. Slednji vam obljubljajo svobodo, nižje davke, nagrajevanje samoiniciativnosti in ohranitev pravice do nošenja orožja. Tudi tokratni republikanski kandidat, ki je sicer v svojih političnih nastopih precej nespreten, "klasične" retorike ni spremenil.

Republikanci proti demokratom
Ameriške delnice bi se morale ob izvolitvi republikanskega kandidata zaradi nižjih davkov na dobičke podjetij, dividende in kapitalske dobičke (ob vsem drugem enakem) podražiti. Pa se res? Ne, odziv delniških trgov je že na  dan objave rezultata volitev minimalen in vsekakor statistično neznačilen. Se torej rezultati nižje obdavčitve pokažejo vsaj čez čas med mandatom? Presenetljivo, tudi pozneje ne. Preprost pregled donosnosti delnic v času  predsedovanja  republikanskih in demokratskih predsednikov namreč pokaže, da so bile delnice bistveno bolj donosne v času demokratske Bele hiše¹. V času demokratskih predsednikov so delnice prinesle 9 odstotnih točk višjo  letno donosnost kot pa v času republikanskih predsednikov (v letih med 1927 in 1998), višja donosnost pa je bila še posebej izrazita pri manjših in srednje velikih družbah.

Davek na dohodek najbogatejših je še vedno tako nizek, da celo legendarni investitor Warren Buffett poziva k njegovemu zvišanju.

Kako to? Enoznačnega in v finančni javnosti sprejetega odgovora ni. Najverjetneje gre za kombinacijo ukrepov fiskalne politike (kombinacijo davčne politike in državne potrošnje), ki vlagatelje pozitivno preseneti  oziroma je za podjetja in delničarje manj škodljiva, kot se v času volitev in izvolitve pričakuje. Tudi predsednik Obama na primer še vedno "dopušča" davčne olajšave predhodnika g. Busha mlajšega, davek na dohodek  najbogatejših pa je še vedno tako nizek, da celo legendarni investitor Warren Buffett poziva k njegovemu zvišanju.

Delniški trg in verjetnost ponovne izvolitve starega predsednika
Od leta 1932 dalje je bilo dvajset predsedniških volitev. Na enajstih od teh dvajsetih se je za ponovno izvolitev potegoval tudi dotedanji predsednik. Samo v treh primerih mu volivci niso namenili dodatnega mandata in v vseh  treh primerih je bila ključna za neizvolitev zelo slaba gospodarska situacija (1932 - čas velike depresije, 1980 - čas visoke inflacije, 1992 - recesija oblike W).

V času mandata predsednika Obame je ameriško gospodarstvo izšlo iz zelo katastrofalnega stanja, a le do faze, ko lahko rečemo, da je stanje sicer slabo, vendar se s počasnim tempom le izboljšuje. Stopnja brezposelnosti je visoka, toda se počasi znižuje, trg nepremičnin kaže znake  življenja, delniški trg pa se na krilih centralnih bankirjev in rasti produktivnosti vrača v bližino rekordnih vrednosti iz leta 2007. Da je drugi Obamov mandat močno povezan z vrednostjo delniškega trga oziroma gospodarskimi  obeti, pa je povsem jasno razvidno tudi z grafa. Skoraj polovica Američanov ima namreč naložbe v vzajemnih skladih (te naložbe pomenijo 60 odstotkov finančnih prihrankov povprečnega gospodinjstva²), podobno kot delnice se gibljejo tudi cene nepremičnin. Nedavna rast vrednosti ameriških delnic (tudi cen nepremičnin) in s tem rast vrednosti premoženja Američanov je pozitivno vplivala na splošno razpoloženje teh volivcev in s tem na oceno  sedanjega predsednika.

Predsednik Obama bo torej, sodeč po predstavljenem, najverjetnejši zmagovalec novembrskih volitev in glede na zgodovino morda lahko napovemo, da bo nadaljeval serijo za delničarje donosnih demokratskih predsedovanj.