08. 05. 2023

Kljub temu da je bil zadnji teden zaradi praznika krajši, je postregel s kopico pomembnih makroekonomskih objav, poleg tega pa smo tudi v obdobju objav o poslovanju podjetij za prvo četrtletje leta. Med vlagatelji pa sta bili najtežje pričakovani objavi centralnih bank v ZDA in Evropske monetarne unije o novih dvigih temeljnih obrestnih mer za obe območji.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (28.4.2023 – 5.5.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 5.5.2023)
Svet - MSCI World	-0,44%	+6,17%
ZDA - S&P 500	-0,79%	+5,17%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,06%	+11,30%
Japonska - Topix	+0,89%	+3,83%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,51%	+0,38%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Ne glede na težo objave obeh centralnih bank pa to na cene finančnih instrumentov ni imelo večjega vpliva. Razlog je v tem, da sta bili obe zvišanji za 25 bazičnih točk (BT) v veliki meri skladni s pričakovanji vlagateljev na eni strani in napovedovani s strani predstavnikov obeh centralnih bank (ameriškega Fed-a in evropske ECB) na drugi strani. Vlagatelji onstran Atlantika so tako glavnino pozornosti namenili govoru predsednika Fed-a Jerome Powell-a, ki je nakazal, da se bližamo koncu zvišanjem obrestnih mer v tem ciklu. Da dvig obrestnih mer ni bil presenečenje, nakazuje tudi cena 10-letne ameriške državne obveznice, ki na tedenski ravni ni zabeležila večje spremembe. Bolj kot ukrep centralne banke je na njeno ceno v začetku tedna vplival nov nadzorovan propad ameriške banke First Republic Bank s strani regulatorja, ki se je – zanimivo – podobno kot v primeru predhodnih dveh zgodil čez vikend. Cena ameriških državnih obveznic je narasla, kar se praviloma zgodi, ko vlagatelji v primeru naraščanja tveganj iščejo zatočišče v varnejših oblikah naložb (v nasprotju s cenami pa se donosnost zniža). Gibanje delnic pa je zaznamovalo dejstvo, da smo v obdobju poročanj o poslovanju podjetij za prvo četrtletje letošnjega leta. Vlagateljev ponovno ni razočaralo po tržni kapitalizaciji najvrednejše podjetje na svetu, ameriški Apple, ki je preseglo pričakovanja analitikov tako po prihodkih kot tudi dobičku. Ne glede na to, da se je prodaja iMac-ov in iPad-ov znižala (deloma posledica večje prodaje v predhodnem letu), pa je izpad več kot nadomestila prodaja priljubljenih mobilnikov iPhone, ki ostaja robustna. Trgi so rezultat pozdravili s tedenskim zvišanjem vrednosti delnice družbe Apple za 2,29 %. Sicer je širši ameriški delniški indeks S&P 500 v istem obdobju zabeležil padec v višini 0,79 %, k čemur sta z večjim upadom tečajev delnic prispevali panogi financ in energetike. Po zadnjem propadu zgoraj omenjene banke se je namreč povečan strah odrazil z znižanjem vrednosti indeksa bank in hranilnic za 6,67 %. Nič kaj bolje ni bilo v zadnjem tednu v panogi energetike, saj se je vrednost indeksa znižala za 5,77 %, kar je predvsem posledica znižanja cene nafte Brent za 6,2 %. Analitiki padec cene nafte pripisujejo slabšim podatkom o industrijski proizvodnji na Kitajskem, ki so slab signal za rast drugega največjega gospodarstva na svetu. Indeks nabav menedžerjev proizvodnje se je aprila znižal na vrednost 49,2 (marca 51,9), ker je najnižje od decembra, prav tako pa vrednost pod 50 nakazuje na krčenje industrije.

Na stari celini, kjer centralna banka (ECB) nekoliko zaostaja z zvišanji temeljne obrestne mere za ameriško, je predsednica centralne banke Christine Lagarde po objavi o zvišanju za 25 BT nakazala, da osrednji scenarij banke vključuje nadaljnja zvišanja. Med člani, ki so glasovali o spremembi, naj bi bila manjšina celo naklonjena zvišanju za 50 BT. Razlog je v trdovratni inflaciji, ki ne popušča. V preteklem tednu je bila objavljena medletna inflacija za april, ki je v EMU znašala 7,0 %, kar je celo preseglo vrednost iz marca (6,9 %). Malenkost bolj optimističen je bil podatek o osrednji inflaciji (ta ne vključuje cen energentov in hrane), ki je aprila znašala 5,6 %. Tudi brezposelnost v evroobmočju ob stopnji 6,5 % ostaja na zgodovinsko najnižji stopnji. Vrednost širšega evropskega delniškega indeksa Eurostoxx 600 se je na tedenski ravni znižala za 0,06 %. V preteklem tednu je rezultate za prvo četrtletje objavilo nekaj pomembnih imen iz avtomobilske industrije. Rezultati teh podjetij so bili sicer solidni, bolj negotova pa so pričakovanja za naprej. Volkswagen je na primer na Kitajskem izgubil primat po deležu prodanih vozil, ki ga je po 25 letih prevzela domača družba BYD.