22. 11. 2021

Medtem ko so ameriške borze ob spodbudnih objavah glede rasti maloprodaje in ob rekordni vrednosti indeksa tehnoloških delnic Nasdaq teden zaključile v zelenem, so na drugi strani predvsem delnice evropskih bank, letalskih in energetskih družb zaradi zaostritve ukrepov za zajezitev širjenja Covid-19 utrpele padce tečajev.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (12.11.2021 - 19.11.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020 - 19.11.2021)
Svet - MSCI World*	+1,25%	+31,70%
ZDA - S&P 500*	+1,70%	+37,06%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,11%	+24,93%
Japonska - Topix*	+1,47%	+13,82%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,07%	+8,64%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Na tedensko rast ameriških delniških indeksov je med drugim vplivalo v torek objavljeno poročilo o rasti maloprodaje v oktobru, ki tik pred črnim petkom in decembrsko nakupovalno mrzlico kaže na dobro razpoloženje med potrošniki onkraj Atlantika. Ameriški potrošniki so namreč v preteklem mesecu pospešili svojo raven porabe, in to kljub rastočim cenam blaga. Oktobrska rast maloprodaje je tako znašala 1,7 %, pri tem pa ni presenetljivo, da je največjo relativno rast zabeležilo spletno nakupovanje (+4 % na mesečni ravni in +10,2 % na letni ravni).

Poleg delnic iz sektorja trajnih potrošnih dobrih so bile med zmagovalkami še delnice podjetij iz sektorja informacijske tehnologije. Med posameznimi družbami je v preteklem tednu izstopal ameriški tehnološki velikan Apple. Njegova avtomobilska ekipa si zadnjih nekaj let prizadeva za pospešitev razvoja električnega avtomobila, zdaj pa se osredotoča na popolno zmogljivost za samostojno vožnjo in s tem rešitev enega večjih izzivov avtomobilske industrije. Novica o obsežnem projektu ustvarjanja avtonomnega avtomobila, ki naj bi luč sveta ugledal leta 2025, je povzročila veliko navdušenje na borznem parketu in rast cene Applovih delnic (+8,5 % na tedenski ravni, merjeno v EUR), ki so dosegle rekordno vrednost.

Poraženke preteklega tedna so bile delnice energetskih družb. Medtem ko se je nafta Brent pocenila za 2,7 %, je cena za sodček zahodnoteksaške nafte (WTI Cushing) upadla za 3,4 % (merjeno v EUR). ZDA poskušajo uskladiti sprostitev strateških rezerv nafte s Kitajsko in drugimi, kar bi lahko vsaj za nekaj časa znižalo cene nafte in delovalo kot močan signal o enotnosti držav porabnic nafte glede svetovnih cen energije. Takšna poteza po mnenju analitikov ne bo imela pretiranega vpliva na naftni trg, bi pa nanj lahko vplivala ocena Mednarodne agencije za energijo (IEA) o povišanju svetovne ponudbe nafte do konca letošnjega leta, in sicer zaradi naraščajoče ameriške proizvodnje. Dodatno pa vnovične zaostritve Covid ukrepov v Evropi (začasna ustavitev javnega življenja v Avstriji, dodatne omejitve v Nemčiji) postavljajo pod vprašaj okrevanje svetovnega povpraševanja po nafti.

Medtem ko se večina Evrope spopada z vse hujšo zdravstveno krizo, pa v Turčiji valutna kriza zvišuje življenjske stroške in ogroža finančni sistem. Strm padec tečaja lire, ki je v preteklem tednu izgubila 9 %, v osmih mesecih pa že več kot tretjino svoje vrednosti v primerjavi z evrom, pretresa Turčijo. Le-ta se je prej dolgo ponašala kot hitro rastoče gospodarstvo, ki je konkuriralo sosednjim evropskim državam, zdaj pa se je znašla v klasični dolžniški pasti držav v razvoju. Depreciacija turške lire in naraščajoča inflacija namreč ob hkratnem nižanju obrestnih mer povzročata dolgoročna tveganja za nestabilnost bank in velikih podjetij v državi, med katerimi jih je mnogo obremenjenih z visokimi posojili v tujih valutah.