Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
09. 08. 2013
Banke so v zadnjih petih letih dobile negativni prizvok in asociacijo na krizo ter slabe naložbe. To velja tako za ZDA, kjer so slabe prakse pri hipotekarnih posojilih dežurni krivec za vse tegobe zadnjih let, kot tudi v Evropi, kjer je evropska državna dolžniška kriza pokazala na vso šibkost evropskega bančništva. Kaj pa naložbe v delnice bank – imajo tudi te negativno konotacijo? Verjetno boste presenečeni nad dejstvom, da banke, še posebej ameriške, že dosegajo presežne donosnosti nad splošnim borznim indeksom. Delnice evropskih bank pa lahko danes predstavljajo zanimivo naložbeno idejo.
ZDA:
Tvegane hipotekarne obveznice in širša finančna kriza, ki je v stečaj pahnila številne tudi največje in ugledne ameriške finančne institucije (npr. investicijsko banko Lehman Brothers), je ameriško državo prisilila v ukrepanje za čimprejšnjo povrnitev stabilnosti v finančni sistem, zatem pa tudi v spremembo regulative v prid višjim kapitalskim zahtevam in strožjim pravilom bančnega poslovanja z namenom omejitve možnosti nastanka in/ali zmanjšanja škode prihodnjih finančnih kriz. Ameriško finančno ministrstvo je 28. oktobra 2008 prek nakupa prednostnih delnic osmih največjih ameriških bank (TARP oz. ang. Troubled Asset Relief Program) sistemsko »dokapitaliziralo« ameriški bančni sistem. Spomladi 2009 pa je Ameriška centralna banka (FED) izvedla prve tako imenovane stres teste, s čimer je uradno preverjala odpornost bančnih bilanc na globoko recesijsko okolje, neuradno pa izvajala pritisk za povečanje kapitalske ustreznosti oz. konzervativnost bančnega poslovanja. Enak cilj je imela tudi v 2010 sprejeta Dodd-Frank zakonodaja. Ameriške banke so bile torej v 2008 odločno »dokapitalizirane« v skupnem znesku 250 mrd USD, v naslednjih dveh letih pa pod pritiskom kapitalskih trgov in regulative »očiščene« ter kapitalsko okrepljene.
Zmerno gospodarsko okrevanje, zmanjševanje stopnje brezposelnosti in stabilizacija cen nepremičnin (oz. rast v zadnjem letu dni) so vidni znaki izboljšanih pogojev poslovanja ameriških bank. Podpora FED-a prek rekordno nizkih obrestnih mer je bila seveda tudi dobrodošla. Ameriške banke so tako ena za drugo pričele vračati državna, v 2008 prek TARP programa pridobljena sredstva, in zopet pričele dobičkonosno poslovati ter izplačevati dividende svojim lastnikom. V povprečju so se cene delnic ameriških bank dražile občutno hitreje kot ameriške delnice v splošnem (S&P 500). V zadnjih dveh letih so se delnice ameriških bank v povprečju podražile za 91 %, medtem ko so ameriške delnice v splošnem podražile »le« za 61 %.
Vir: Bloomberg.
Evroobmočje:
Težave evropskih bank niso bile dovolj velike, da bi povzročile iskanje odločnih ukrepov na ravni celotnega evroobmočja. Problematične banke so se reševale na lokalni, državni ravni. Nekatere države so bile pri tem bolj odločne (npr. Avstrija, Irska), druge manj.
Evropska državna dolžniška kriza je bila virus, ki je okužbo prelevila v življenje ogrožajočo bolezen evropskega bančnega sistema. Grška kriza in njen negativen vpliv na preostale južne članice evroobmočja so jasno izpostavile slabe naložbe evropskih bank v prezadolženih in problematičnih članicah evroobmočja. Evropske institucije so bile prisiljene v ukrepanje: Evropska centralna banka v neomejena ugodna posojila (LTRO-ji) in napoved odkupov državnih obveznic (OMT), Bruselj v ustanovitev evropskega bančnega nadzornika (EBA) in izvedbo stres testov posameznih bank oziroma izvajanje pritiska na kapitalsko krepitev evropskih bank. Korenite spremembe napoveduje tudi ustanovitev bančne unije s strožjim in centraliziranim nadzorom in uvedba strožje, kapitalsko bolj zahtevne regulative imenovane Basel III. Resnejši regulatorni pritisk na kapitalsko krepitev bank je v evroobmočju prisoten šele od poletja 2011, medtem ko so ameriške banke podoben pritisk občutile že v 2009.
Naložbena ideja:
Ameriške banke so vse od 2009 dalje pod močnim pritiskom regulatorja, ki zahteva bolj stabilno poslovanje in opustitev slabih in pogosto (pre)tveganih praks. Do leta 2011 so se kapitalsko okrepile in prestrukturirale ter »osredotočile na osnovno dejavnost«. Ameriško gospodarstvo je v tem času rahlo, a konstantno okrevalo in tako dodatno pripomoglo, da banke od 2011 dalje žanjejo uspehe svojih varčevalnih, kapitalsko okrepitvenih in reorganizacijskih ukrepov. V drugem letošnjem četrtletju so dobički bank porasli za 28 %, 80 % bank pa je objavilo dobičke, ki so presegli pričakovanja analitikov.
Po drugi strani so evropske banke pod močnim pritiskom po prestrukturiranju in kapitalski krepitvi šele od polletja 2011 dalje. V zadnjih dveh letih se kapitalsko krepijo in spreminjajo poslovne modele od bolj tveganih k manj tveganim, a pravih rezultatov njihovih naporov v obliki presežne donosnosti na delniških trgih še nismo videli. Eden od ključnih razlogov je evropska dolžniška kriza in rahla recesija zadnjih dveh let, ki pa se sodeč po vrsti gospodarskih kazalcev zaključuje. Pred nami je torej precej verjetno rahla gospodarska rast evroobmočja. Če je ta napoved pravilna in so evropske banke v zadnjih dveh letih v zadostni meri okrepile svojo bilance, kot to trdi npr. evropski bančni regulator, potem bodo tudi ob nizki gospodarski rasti v naslednjih letih poslovale bistveno bolj dobičkonosno. Gibanja cen evropskih bančnih delnic v zadnjih letih še omogočajo potencial kratkoročne visoke presežne donosnosti, če sodimo po ameriških izkušnjah.
CFA, vodja analiz
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.