31. 01. 2022

Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell je ugriznil v kislo jabolko in napovedal radikalne spremembe, ki bodo po vsej verjetnosti nastopile že pred pomladjo. Geopolitična napetost postaja resna – možnost o invaziji Rusije nad Ukrajino podaljšuje padce evropskih delnic in draži cene energentov. Ameriški borzni indeksi pa se ne dajo in na krilih dobrih četrtletnih rezultatov poslovanja ameriških podjetij teden zaključujejo v zeleni barvi.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (21.1.2022 - 28.1.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 - 28.1.2022)
Svet - MSCI World*	+1,11%	-4,97%
ZDA - S&P 500*	+2,55%	-4,97%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,85%	-4,50%
Japonska - Topix*	-2,28%	-4,45%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-2,59%	-1,24%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Guverner Jerome Powell je na sredinem zasedanju ameriške centralne banke (Fed) predstavil arzenal ukrepov, s katerimi se bo Fed zoperstavil visokim inflacijskim pritiskom. Namigovanja o dvigu obrestnih mer postaja realnost, ki bi jo Fed lahko uresničil že v sredini marca, obrestno mero pa naj bi po mnenju družbe JPMorgan dvigoval kar 5-krat. Krčenje bilance je še vedno dokaj nejasno; zaenkrat bo Fed z marcem prenehal le z neto odkupi državnih in hipotekarnih obveznic, kar pa ne pomeni, da ne bo reinvestiral zapadlih glavnic že odkupljenih obveznic. Koliko dvigov bomo v resnici videli v letu 2022, je ključno vprašanje, ki neti strah vlagateljev, saj inflacija ne izhaja zgolj iz odlične gospodarske slike, temveč je tudi posledica trenutnih globalnih razmer, ki ustvarjajo dobavne motnje. Depresijo na trgu so konec tedna razblinile objave ameriških podjetij, ki so imela nadpovprečne poslovne rezultate v zadnjem kvartalu preteklega leta. Med njimi je najbolj izstopal tehnološki velikan Apple, ki je s četrtletnimi rezultati popolnoma osupnil vlagatelje. Ameriški borzni indeksi so tako teden zaključili s pozitivno rastjo.

Na stari celini so delnice beležile padec že četrti zaporedni teden. Popravek na evropskem trgu v veliki meri izhaja iz napetosti med Rusijo in Zahodom. V primeru ruske invazije nad Ukrajino bi bila Evropa najbolj na udaru iz naslova dobave zemeljskega plina, katere zaloge so že sedaj omejene. Rusija je za Evropo eden od največjih dobaviteljev zemeljskega plina in morebitna prekinitev dobave bi za Evropo pomenil velik udarec. Z zaveznicami Evropa že dela na alternativah, kot so uvoz iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Gospodarsko okrevanje v Evropi ne poteka po zastavljenih načrtih, omikron je še vedno močno prisoten in omejitvam ni videti sproščanja. Izjema sta le Velika Britanija in Danska, ki bosta s 1. februarjem odpravili omejitve in popolnoma zagnali gospodarstvo.

Vzdušje na Kitajskem ni prav nič olimpijsko in tudi kitajske delnice so teden zaključile nižje. Poleg odpovedi diplomatov nekaterih držav in zapiranja celotnih območji zaradi Covida je še naprej na udaru nepremičninski sektor. Podatki z nepremičninskega trga ostajajo slabi; vrednost opravljenih del pri gradnji stavb je v zadnjem četrtletju upadla za 2,1 %. Na dogajanje pa se je odzvala kitajska vlada, ki se je odločila znižati enoletno srednjeročno posojilno obrestno mero. Kitajske oblasti in lastniki dolga so se tudi končno začeli aktivno ukvarjati z vprašanjem, kakšna bi bila najboljša srednjeročna rešitev za poplačilo pretiranega dolga nepremičninskega velikana Evergrande.

Za konec poglejmo še dogajanje na trgu surovin. Cene nafte se postopoma, a vztrajno, vzpenjajo proti 100 dolarjem na sodček. Razlog za to so omejene načrpane količine in geopolitične napetosti med Ukrajino in Rusijo, ki je druga največja proizvajalka nafte. Sodček nafte Brent je tako zrastel na 90,3 dolarja na sodček, kar je 3,2 % rast v primerjavi s prejšnjim tednom. Na drugi strani so beležile popravek plemenite kovine, katerih cene so na krilih Fed-a zdrsnile pod 200-dnevna povprečja. Cena zlata je upadla za 2,8 %.