28. 11. 2022

V ZDA so praznovali zahvalni dan in borzno trgovanje je delilo praznično vzdušje. Trgi so kljubovali številnim negotovostim in se odločili, da je trenutno kozarec na pol poln. Rastle so tako cene delnic kot tudi obveznic. Razlogi pa so bili solidni poslovni rezultati, ki so jih družbe objavile pretekli teden, ter nekoliko popustljivejši toni centralnih bankirjev. Vseeno pa ta omehčana stališča centralne banke ne pomenijo, da je boj z inflacijo že končan.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (18.11.2022 – 25.11.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 25.11.2022)
Svet - MSCI World	+1,00%	-6,65%
ZDA - S&P 500	+0,84%	-6,21%
Evropa - DJ STOXX 600	+1,78%	-6,86%
Japonska - Topix	+2,67%	-6,54%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,79%	-13,85%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Pretekli, zaradi praznika nekoliko krajši trgovalni teden v ZDA, je minil v pozitivnem vzdušju, saj je po dveh mesecih vrednost indeksa S&P 500 teden končala nad psihološko mejo 4.000 točk. Še na začetku tedna ni kazalo na tak zaključek, saj so prevladovale negativne novice o novih zaprtjih na Kitajskem, kjer še vedno vztrajajo pri ničelni toleranci do Covida, hkrati pa število okuženih podira rekorde. Politika ničelne tolerance sproža burne proteste ljudi in ker so le-ti zajeli tudi največjo tovarno za proizvodnjo mobilnih telefonov iPhone na Kitajskem, je novica še toliko bolj odmevala na trgih. Vendar so tekom tedna pretehtale objave dobrih poslovnih rezultatov družb. Še posebej sta z rezultati za preteklo četrtletje izstopala trgovska dejavnost in sektor tehnologije. Svoje pa je k optimizmu prispevala še ameriška centralna banka, saj si je marsikateri vlagatelj njihove komentarje razlagal v smeri mehčanja trenutne močno restriktivne monetarne politike. V sredo objavljeni zapiski novembrskega sestanka centralnih bankirjev namreč nakazujejo, da bi lahko bili bodoči dvigi obrestne mere nižji od 75 bazičnih točk, ki smo jim bili priča zadnja štiri zasedanja. Vseeno pa je iz zapiskov razvidno tudi, da centralna banka vidi končno obrestno mero nekoliko višje, kot se je pričakovalo do sedaj.

Za makroekonomske indikatorje že nekaj mesecev velja, da je lahko slabo gibanje teh indikatorjev dobra novica za trge. Če namreč indikatorji nakazujejo ohlajanje gospodarstva, potem investitorji verjamejo, da bo centralna banka kmalu prenehala dvigovati ključno obrestno mero. V tem okviru je pretekli teden postregel z mešanimi podatki. Indeks nabavnih managerjev družbe S&P za ZDA je novembra zabeležil najhitrejši upad po maju 2020. Pri vrednosti pod mejo 50 točk, ki nakazuje na krčenje aktivnosti, se je storitvenemu pridružil še proizvodni sektor. Na upočasnjevanje gospodarstva kažejo tudi zahtevki za brezposelnost, ki so porastli na najvišjo vrednost zadnjih treh mesecev. Prav tako še vedno upada prodaja rabljenih stanovanj, a je na drugi strani pozitivno presenetila prodaja novih nepremičnin, ki je bila letos pretežno v negativnem trendu. Če je bilo januarja prodanih 0,83 milijona novih enot in julija samo še 0,54 milijona, je oktober z 0,63 milijona enot občutno pozitivno presenetil (analitiki so pričakovali 0,57 milijona prodanih novih enot). Pozitivno presenečenje so bila tudi močno povišana naročila trajnih dobrin, kar nakazuje, da podjetja še vedno intenzivno investirajo. Ti mešani makroekonomski podatki so se z rastjo cen odrazili na trgu ameriških državnih obveznic. Povečala se je tudi inverznost krivulje donosnosti, saj so zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic padle bolj od kratkoročnih. Zahtevana donosnost za 10-letno državno obveznico sedaj znaša 3,68 %, za 1-letno pa 4,74 %.

V Evropi tečaji delnic rastejo že šesti zaporedni teden, razlogi za ta trend pa so podobni kot v ZDA. Indeks nabavnih managerjev, ki je eden najpomembnejših vodilnih makroekonomskih indikatorjev, se namreč že 5 zaporednih mesecev nahaja pod vrednostjo 50 točk, kar nakazuje na krčenje ekonomske aktivnosti. S tem naj bi se znižali inflacijski pritiski, kar bo omogočilo Evropski centralni banki, da bo nekoliko manj omejevalna pri monetarni politiki. Skladno s temi pričakovanji so se znižale tudi zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic v Evropi, kjer trenutna zahtevana donosnost za nemško 10-letno obveznico znaša 1,97 %. Pričakovana ohladitev gospodarske aktivnost je občutno znižala tudi ceno črnega zlata in sodček nafte WTI je z dobrih 80 USD padel na 76,3 USD. Ker je s tem cena v USD padla pod nivo iz začetka leta, bi to znalo pozitivno prispevati k znižanju inflacijskih pričakovanj.