20. 06. 2022

Pretekli teden je kapitalske trge zagotovo najbolj zaznamovalo vodstvo ameriške centralne banke (Fed), ki se je na podlagi objav o višini inflacije odločilo bolj odločno zvišati obrestno mero. S tem so negativno presenetili vlagatelje in vrednosti delniških indeksov so se znižale. Za isti ukrep so se odločile tudi nekatere sorodne institucije, medtem ko je vodstvo Evropske centralne banke (ECB) vzbudilo pozornost vlagateljev z nenadnim izrednim zasedanjem.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (10.6.2022 – 17.6.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 17.6.2022)
Svet - MSCI World	-5,42%	-15,40%
ZDA - S&P 500	-5,30%	-15,52%
Evropa - DJ STOXX 600	-4,59%	-15,43%
Japonska - Topix	-5,66%	-14,03%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-4,21%	-10,27%

 * vključujoč dividende, preračunano v EUR,

vir: Bloomberg.

Ameriška centralna banka (Fed) je z dvigom obrestne mere za 0,75 % odstotne točke presenetila vlagatelje, saj je vodstvo še nedavno signaliziralo zvišanje za pol odstotne točke. S to hrabro potezo je vodstvo tudi nakazalo, da v boju z inflacijo misli resno. Pogosto je bilo namreč s strani različnih profesionalnih vlagateljev deležno kritike, da se na visoko inflacijo odziva prepočasi in premalo odločno. Odločitev Fed-a je sledila objavi medletne rasti inflacije v maju (+ 8,6 %), ki se izkazuje za bolj trdovratno kot je sprva kazalo. V kolikor iz inflacije izvzamemo cene energentov in hrane, pa se je le-ta glede na preteklo leto znižala s 6,2% na 6,0 %. Vlagatelje je zajel strah, da se centralni banki odmika cilj v obliki blagega ekonomskega pristanka - hkratno znižanje inflacije in rasti BDP brez pojava recesije. V slednjo sicer po anketi analitične družbe The Conference Board verjame že 60 % vodilnih direktorjev globalnih podjetij, 15 % pa jih meni, da se v tem obdobju že nahajamo. Vrednost najpomembnejšega delniškega indeksa S&P 500 se je tako že drugi zaporedni teden močno znižala. Še več, v zadnjem tednu je indeks izgubil 5,42 %, kar je največ od začetka pandemije marca 2020. V odsotnosti objav s strani podjetij, ki jih pričakujemo ob koncu meseca, sta pozornost vlagateljev zbudila podatka, ki sta direktno povezana z višjo obrestno mero. Prvi je znižanje števila novih gradbenih dovoljenj v maju za 7 %, drugi pa prodaja na drobno, ki je maja upadla za 0,3 % (najbolj je bila na udaru avtomobilska industrija s padcem -3,5 %). Kljub vsemu je predsednik Fed-a Powell poudaril, da ne vidi širšega znižanja gospodarske aktivnosti. Na trgu obveznic so se donosnosti prilagodile zvišanju temeljne obrestne mere, tako da trenutno donosnost 10-letne državne obveznice znaša 3,21 %.

Poleg Fed-a se je za zvišanje obrestne mere odločilo tudi kar nekaj ostalih pomembnejših centralnih bank. V Veliki Britaniji, kjer se je obrestna mera zvišala že petič na 1,25 %, letna inflacija pa se oktobra pričakuje pri 11 %, je prišlo tudi do dodatnega znižanja napovedi gospodarske rasti v drugem kvartalu (-0,3 %). Po letu 2020 se je zvišala tudi brezposelnost (na 3,8 %). Tudi Švica, za katero je značilna nizka stopnja inflacije (trenutno 2,9 %), je prvič po 15 letih zvišala obrestno mero na sicer še vedno negativno vrednost -0,25 %. Na povečanje zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih se je v zadnjem tednu odzvala tudi Evropska centralna banke (ECB). Skrbi jo namreč, da bi prevelika razlika med donosnostmi obveznic različnih držav lahko povzročila ponovitev dolžniške krize. Pripravila bo nov mehanizem, ki bo usmerjen v blažitev teh razlik, kar naj bi pomagalo predvsem bolj zadolženim državam.

Nekaj optimizma pa je bilo zaznati na Kitajskem, kjer se je delniški borzni indeks CSI 300 v zadnjem tednu zvišal za 2,01 %. Gospodarske spodbude so se namreč maja povečale za kar šestkrat v primerjavi z aprilom. Dodatno sta k temu pripomogla še podatka o rasti industrijske proizvodnje in rahljanje covid omejitev v Pekingu. Kljub optimizmu pa ostajata največji težavi nepremičninski sektor (padec prodaje na letni ravni v višini 31,9 %) in brezposelnost, ki znaša v 31 večjih mestih 6,9 %, med mladimi pa je narasla na rekordno stopnjo 18,4 %.