04. 01. 2022

Sanje večine vlagateljev so visoki in stabilni donosi brez večjih nihanj. In prav to nam je leto 2021 tudi prineslo. Promet je sicer proti koncu leta pričakovano upadel. Lahko bi rekli, da so vlagatelji bolj izračunavali dobičke, ki so nastali tekom nadpovprečno donosnega leta, kot pa kazali voljo po trgovanju.

Vlagatelji si bomo koledarsko leto 2021 zapomnili kot eno izmed manj stresnih. Po eni strani je bila donosnost globalnega delniškega indeksa že tretje leto zapored višja od 10 % (MSCI World +31,4 %), po drugi pa je volatilnost skozi večji del leta vztrajala na relativno nizkem nivoju (izjema sta bila začetek leta, ki je še vseboval strah iz leta 2020 in konec leta z izbruhom omikron različice koronavirusa in pojavom inflacije). Delniški indeks S&P 500 je v letu 2021 od lokalnega vrha izgubil največ 5,5 %, njegova volatilnost (merjena z indeksom VIX) pa se je večinoma zadrževala v območju med 15 in 20 kljub temu, da smo še vedno v obdobju pandemije koronavirusa. Po verziji delta virusa, ki je povzročila največ smrtnih žrtev, različica omikron prinaša, s poročanimi blažjimi simptomi, upanje, da bo človeštvo tudi to pandemijo premagalo in da bi nas lahko v letu 2022 čakala vrnitev v stare tirnice.

Z inavguracijo Joeja Bidna konec januarja 2021 so se politične napetosti v ZDA začele umirjati, poleg tega pa se je tudi zunanja politika usmerila v smer multilateralnosti. Predvsem razviti delniški trgi so s tem dobili nov zalet. V začetku leta se je industrija soočila s pojavom pomanjkanja polprevodnikov in pretrganja dobavnih verig ob izbruhih novih sevov virusa, kjer je največ težav povzročila Kitajska s politiko 'Zero Covid Tolerance', saj je to v praksi pomenilo zaprtje celotnih regij. Centralne banke so z nizkimi obrestnimi merami skrbele za podporo gospodarstvom in ob dobro razpoloženemu potrošniku smo lahko četrtletje za četrtletjem spremljali odlične poslovne rezultate podjetij. Vse skupaj je vodilo v rast delniških trgov, ki so tekom leta beležili nove in nove rekordne vrednosti. Med razvitimi delniškimi trgi so se najbolje odrezale ameriške delnice, saj se je indeks S&P 500 v preteklem letu zvišal za 38,2 %. V Evropi je indeks Stoxx 600 pridobil 25,5 %. Slabše se je odrezal japonski delniški indeks Topix (+ 9,8 %), saj so japonska podjetja močno odvisna od izvoza, predvsem na Kitajsko, kjer se je gospodarska rast ohladila. Poraženci leta 2022 so trgi v razvoju, saj so v povprečju zrasli le za 3,2 %. Razlog nižji rasti je deloma v slabšem soočanju s pandemijo, hkrati pa se je Kitajska soočila tudi s težavami v nepremičninskem sektorju (delež Kitajske v razvijajočih se gospodarstvih znaša 30 %). Največje podjetje Evergrande je namreč zašlo v finančne težave in brez državne pomoči bi sledil stečaj. Zaupanje vlagateljev je bilo dodatno omajano z regulatornimi pritiski na največja kitajska podjejta in kitajski delniški indeks MSCI je izgubil 16,3 %.

Med panogami je najvišjo rast dosegla panožna skupina polprevodniki in oprema, ki je zrasla za 63,3 %. Ob predhodno opisanih težavah z dobavami in posledično višjimi cenami to seveda na preseneča. Nekoliko nižjo, a še vedno visoko 44,7% rast je beležila energija, ki je rasla kot posledica rasti cen energentov, spodbujeno z višjo rastjo BDP in energetsko krizo v Evropi. Drugo leto zapored pa je bila med najdonosnejšimi panogami avtomobilska industrija, ki je pridobila 44,5%. Ključni del rasti v tej panogi gre pripisati rasti delnice Tesla, ki je v preteklem letu pridobila za 61,6%. Ob okrevanju gospodarstva so pridobile tudi finančne institucije, banke in hranilnice. Grdi raček preteklega leta je bila panoga telekomunikacij, ki je imela edina negativno donosnost (- 0,9 %). Nižjo donosnost sta zabeležili tudi panogi javnih storitev (16,2 %) in produktov za gospodinjstvo (13,5 %), ki sta tako kot panoga telekomunikacij manj odvisni od gospodarske rasti.

Na obvezniških trgih smo bili v preteklem letu sicer priča manjši volatilnosti, kot v letu 2020, kar je predvsem zasluga centralnih bank, ki so na eni strani skrbele za zadostno likvidnost in po drugi podajale jasne napovedi glede prihodnje usmeritve obrestnih mer. Na razvitih trgih so se tako donosnosti državnih obveznic zvišale. V Evropi je v območju evra donosnost 10 letne državne obveznice negativna samo še v Nemčiji (-0,17 %) in na Nizozemskem (-0,02 %). V ZDA se je donosnost 10 letne državne obveznice ustalila pri vrednosti 1,5 %, kar je za več kot pol odstotne točke višje kot konec leta 2020. Pozitivna je tudi donosnost japonske desetletne obveznice (+0,07 %).

Kaj v družbi NLB Skladi pričakujemo v letu 2022, si lahko preberete v našem Analitskem pregledu

Nazaj

Kategorije


Avtor članka

Andrej Zakotnik
Andrej Zakotnik

Pomočnik upravitelja premoženja

Vsi članki avtorja