31. 03. 2025

Carine v ZDA so bile znova v ospredju. Tokrat je ameriški predsednik Donald Trump uvedel 25-odstotne uvozne carine na avtomobile in sestavne dele, kar je negativno vplivalo na borzne trge v ZDA, Evropi in na Japonskem. Medtem se proizvodna aktivnost v Evropi povečuje, cena zlata pa je dosegla nove rekorde.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (21.03.2025 – 28.03.2025)	Donosnost letos* (31.12.2024 – 28.03.2025)
Svet - MSCI World	-1,36%	-5,82%
ZDA - S&P 500	-1,489	-8,95%
Evropa - DJ STOXX 600	-1,16%	+7,52%
Japonska - Topix	-1,06%	+0,80%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,83%	+0,25%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

V preteklem tednu so vrednosti ameriških delnic v povprečju upadle, predvsem zaradi uvedbe novih carin s strani Trumpove administracije, naraščajočih inflacijskih pritiskov in splošne negotovosti glede prihodnjih gospodarskih ukrepov v ZDA. Trump je namreč pretekli teden napovedal 25-odstotne uvozne carine na vse avtomobile, ki niso narejeni v ZDA. S tem želi spodbuditi podjetja, da proizvodnjo avtomobilov preselijo v ZDA in tako okrepijo domače gospodarstvo. A vlagatelji načeloma niso naklonjeni carinam, saj običajno dosežejo ravno nasprotni učinek, in sicer cene produktov se povečajo, proizvodnja pa pade. Največ avtomobilov v ZDA sicer prihaja iz Mehike, sledijo Japonska, Kanada, Južna Koreja in Nemčija.

Dodatno negativen signal je predstavljala objava inflacijskih podatkov. Februarska letna stopnja inflacije je znašala 2,5 %, osnovna inflacija (brez hrane in energije) pa je poskočila z 2,7 % na 2,8 %, kar je precej nad ciljno vrednostjo ameriške centralne banke (2 %). Čeprav trg trenutno še vedno pričakuje, da bo Fed letos dvakrat znižal obrestno mero, bi lahko nadaljnji inflacijski pritiski omejili obseg znižanj. To bi lahko predstavljalo težavo za ameriško administracijo, saj letos zapade velik del državnega dolga, ki ga bo treba refinancirati, visoke obrestne mere pa pomenijo tudi višje stroške dolgov. Tudi objava indeksa potrošniškega zaupanja, ki ga izračunava Conference Board, ni prinesla optimizma. Marca je indeks padel za 7,2 točke na 92,9, indeks pričakovanj potrošnikov pa se je znižal celo za 9,6 točke, na 65,2, kar je najnižja vrednost v zadnjih 12 letih. Vrednosti pod 80 pogosto nakazujejo bližajočo se recesijo. Na težave v proizvodnem sektorju je opozoril tudi padec indeksa PMI, ki ga izračunava S&P Global – s 52,7 na 49,8. Vrednosti pod 50 pomenijo, da se proizvodna dejavnost krči. Po drugi strani pa je storitveni sektor pokazal več vitalnosti; indeks PMI je dosegel trimesečni vrh pri 54,3.

Tudi evropski borzni indeksi so pretekli teden končali v negativnem območju. Glavni razlog ostajajo ameriške carine na avtomobile, saj ZDA predstavljajo ključen izvozni trg za evropsko avtomobilsko industrijo. Negotovost dodatno poglablja nejasna smer gospodarskih politik največje evropske trgovinske partnerice – ZDA. Po drugi strani pa so nekateri makroekonomski podatki v Evropi vendarle vzpodbudni. PMI indeks proizvodnje v območju evra je v marcu zrasel na 48,7, kar je najvišja raven v zadnjih 26 mesecih in tretji zaporedni mesec rasti. V Nemčiji so podjetja izkazala več optimizma, kar se kaže v izboljšanju indeksa poslovne klime, ki ga izračunava inštitut Ifo – ta je zrasel z 85,3 na 86,7.

Ameriške carine na avtomobile so prizadele tudi Japonsko, saj približno tretjina izvoza avtomobilov konča v ZDA. Odzval se je tudi japonski premier Ishiba, ki je opozoril, da bo vpliv teh carin na gospodarstvo zelo velik in da že išče diplomatsko rešitev z Američani, z namenom znižanja ali odprave carin na avte. Naraščajo tudi inflacijski pritiski, saj je osnovna inflacija v Tokiju in okolici zrasla na 2,4 %, kar je več od pričakovanj, zaradi česar je verjetnost ponovnega dviga obrestne mere postala še bolj verjetna.

Vlagatelji v zlato so imeli pretekli teden več razlogov za zadovoljstvo, saj je cena zlata v petek dosegla rekordnih 3.084 ameriških dolarjev za unčo. Zlato tradicionalno velja za varno zatočišče v času negotovosti, zato ne preseneča, da se povpraševanje po njem povečuje. Zaostrovanje geopolitičnih napetosti, grožnja nove trgovinske vojne med ZDA in preostalim svetom ter vztrajni inflacijski pritiski, namreč vnašajo nemir med vlagatelji. Politična retorika Donalda Trumpa glede novih carin dodatno spodbuja umik vlagateljev iz tveganih naložb v bolj defenzivne instrumente, kot je prav zlato.