12. 08. 2019

Nadaljevanje trgovinskih napetosti je vlagatelje v preteklem tednu prestrašilo, da se bo ta prelila še v valutno vojno. Vlagatelje so nato skušali pomiriti kitajski politiki z izjavami, da ne bodo dopustili dodatnega večjega upada vrednosti svoje valute.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (02.08.2019-09.08.2019)*	Donosnost letos (31.12.2018-09.08.2019)*
Svet - MSCI World*	-1,47%	+17,75%
ZDA - S&P 500*	-1,26%	+20,37%
Evropa - DJ STOXX 600*	-1,59%	+13,34%
Japonska - Topix*	-1,79%	+8,52%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-3,06%	+5,89%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg

Začetek preteklega tedna se je za vlagatelje nadaljeval v rdečem, kjer so ključni delniški indeksi zabeležili enega večjih dnevnih padcev letos. Razlog za znižanje tečajev so bile napovedane dodatne carine ZDA na kitajske izdelke, na katere se je Kitajska odzvala s prenehanjem kupovanja kmetijskih pridelkov iz ZDA. Ob tem je kitajski juan upadel na najnižjo raven po letu 2008, ko je bilo za en dolar potrebno plačati več kot 7 kitajskih juanov. Depreciacija kitajske valute je vlagatelje prestrašila, da bi poleg trgovinske vojne lahko prišlo še do valutne vojne. Ameriško ministrstvo za finance je namreč prvič po letu 1994 obtožilo Kitajsko valutnega manipuliranja, čemur bi lahko sledile dodatne sankcije. Kitajska je zatem vlagatelje pomirila in izjavila, da ne bodo dopustili dodatnega večjega upada vrednosti svoje valute.

ZDA in Kitajska sta sicer še v februarju poročali o hitrem napredku pri pogajanjih in možnem podpisu sporazuma mesec dni kasneje. Danes je slika popolnoma drugačna, saj je verjetnost, da bi državi v kratkem dosegli sporazum, nizka. Zaradi povečanja negotovosti so se vlagatelji zatekli k varnejšim naložbam, kot je zlato in obveznice z visoko bonitetno oceno. Za unčo zlata je tako prvič po letu 2013 potrebno plačati več kot 1.500 ameriških dolarjev. Ob povečanem povpraševanju po obveznicah pa je letna zahtevana donosnost vseh nemških obveznic upadla v negativno območje.

Na povečanje negotovosti in znižanje ključne obrestne mere v ZDA so se z bolj ekspanzivno politiko odzvale tudi druge centralne banke. V preteklem tednu so na rednih srečanjih nepričakovano znižale ključno obrestno mero centralne banke na Novi Zelandiji, Tajskem in v Indiji. Septembra se bodo sestali tudi evropski centralni bankirji, kjer vlagatelji pričakujejo, da bodo predstavili dodatne monetarne spodbude.

Zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva vlagatelji ocenjujejo, da bi lahko prišlo do zmanjšanja povpraševanje po črnem zlatu. Nafta je tako vstopila v medvedji trend, saj je cena nafte od aprila, ko je bilo za sodček severnomorske nafte Brent potrebno plačati 75 ameriških dolarjev, upadla za več kot 20 %. Na to se je že odzvala Savdska Arabija, ki se je z več proizvajalci nafte pričela pogovarjati glede možnih ukrepov za zaustavitev padanje cene. Razpleti pogovorov niso znani, bo pa o možnih ukrepih več znanega v začetku septembra, ko bodo zasedale članice OPEC skupine.

Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko pa se poznajo tudi v Evropi oziroma Nemčiji. V juniju se je obseg nemške proizvodnje skrčil za več, kot so pričakovali analitiki. Na mesečni ravni je proizvodnja upadla za 1,5 % (analitiki so pričakovali 0,5% upad), na letni ravni pa je upadla za 5,2 % (analitiki so pričakovali 3,1 %). Upadla sta tudi nemški izvoz in uvoz, in sicer na letni ravni za 8 % oziroma 4,4 %. Nekatere nemške družbe (Continental, Daimler, BASF in Lufthansa) so prav zaradi povečanja trgovinskih napetosti nižale napovedi glede rasti prihodkov. Do sedaj Nemčija na ohlajanje še ni odreagirala s kakšnimi izdatnejšimi spodbudami, saj kot pravijo, za to še ni potrebe.