02. 11. 2015

Škarje in platno borznega dogajanja so imele v preteklem tednu v rokah predvsem družbe, ki so objavile poslovne rezultate za 3. četrtletje in – kot smo že vajeni – centralne banke. Pri slednjih velja izpostaviti zasedanji japonske in ameriške centralne banke – obe sta se v preteklem tednu odločili, da (še) ni čas za spremembe.

Regija	V zadnjem tednu (23.10.2015 - 30.10.2015)	Letos (31.12.2014 - 30.10.2015)
Svet - MSCI World*	-0,07 %	+9,57 %
ZDA - S&P 500*	+0,18 %	+10,91 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,50 %	+9,61 %
Japonska - Topix*	+1,13 %	+20,90 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-2,40 %	-2, 64 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Nekoliko slabši gospodarski podatki za Japonsko v zadnjem mesecu so znižali inflacijska pričakovanja vlagateljev in zmanjšali verjetnost, da bo ciljna inflacija japonske centralne banke (BoJ) dosežena. Posledično so vlagatelji od zasedanja BoJ v preteklem tednu pričakovali nov paket spodbud v obliki dodatnih odkupov vrednostnih papirjev. Kljub temu so se na petkovem zasedanju člani odbora odločili, da BoJ obstoječe monetarne politike ne bo spremenila. K njihovi odločitvi je zagotovo botrovala tudi zelo dobra objava o industrijski proizvodnji v septembru, ki je z enoodstotno mesečno rastjo močno pozitivno presenetila. Sodeč po zadnjih gospodarskih objavah vprašljivo ostaja še trošenje, ki tudi zgodovinsko, vsaj v zadnjih nekaj desetletjih, ni japonska vrlina. To kažeta tako septembrska objava o obsegu maloprodaje, ki je glede na avgust in lanski september zaostala za pričakovanji, kot tudi objava o obsegu trošenja japonskih gospodinjstev v septembru, ki je upadel za 0,4 %. BoJ je upoštevaje vse znane podatke zaenkrat ohranila nespremenjeno časovnico za doseganje ciljne inflacije v drugi polovici 2016, dodatni ukrepi pa očitno po njihovi oceni še niso potrebni in bodo prišli v poštev le v primeru opaznejšega poslabševanja gospodarskih podatkov.

Ameriška centralna banka (Fed) je pretekli teden na zasedanju ponovno ohranila nespremenjeno ključno obrestno mero, je pa v primerjavi s septembrskim pogledom za odtenek bolj optimistično obarvala svojo izjavo za javnost in si na ta način pustila odprta vrata za dvig ključne obrestne mere še letos. Iz poročila je razvidna predvsem zmanjšana zaskrbljenost glede stanja globalnega gospodarstva in pričakovan postopen dvig inflacijske stopnje (proti 2 %) ob okrevanju trga dela v ZDA. Verjetnost, da bodo ključno obrestno mero dvignili še letos, se je v enem tednu dvignila s 34 % na 50 %. Ali bo do dviga v resnici prišlo še letos, pa bo odvisno predvsem od kakovosti gospodarski podatkov, ki bodo objavljeni do naslednjega zasedanja.

V preteklem tednu je v evroobmočju presenetila najvišja stopnja gospodarskega zaupanja po juniju 2011. Tudi podatek o inflaciji se je vrnil iz negativnega območja na nevtralno raven (0,0 %). Za pozitivno presenečenje sta poskrbeli predvsem včasih razvpiti PIGS državi, Španija in Italija. Španija je presenetila z letno 3,4-odstotno rastjo BDP, Italija pa s presenetljivo dobrim podatkom o potrošniškem in poslovnem zaupanju za oktober.

Objave poslovnih rezultatov družb za tretje četrtletje so v polnem teku. Do sedaj so v ZDA, ob nizkih pričakovanjih, prav energetske družbe med vsemi skupinami dejavnosti v indeksu S&P najbolj presegle pričakovane dobičke. Večina evropskih naftnih družb pa je nekoliko zaostala za pričakovanji in zaradi nižje cene nafte objavila slabše poslovne rezultate za tretje četrtletje. Royal Dutch Shell je denimo zaradi odpisa projekta, ki ga zaradi nižje cene nafte najverjetneje ne bo izvedel, dosegel izgubo v višini 6,67 mrd EUR. Objave evropskih naftnih družb o izgubah oz. nižjih dobičkih niso povzročile velikih padcev tečajev, saj so bile vsaj deloma pričakovane. Večje negativno presenečenje so bile v preteklem tednu evropske banke. Nemška finančna institucija Deutsche Bank je tako s četrtletno izgubo v višini 6 mrd EUR zaostala za pričakovanji vlagateljev. Uprava družbe je napovedala, da namerava v okviru obsežnega varčevanja med drugim do leta 2018 ukiniti 26.000 delovnih mest. Niti napovedani ukrepi niso pomirili vlagateljev; tečaj delnice je po objavi upadel za 6,9 %. Za več optimizma je poskrbela objava o poslovanju Nokie, ki se ukvarja s telekomunikacijsko opremo. Tečaj delnice je po objavi letne napovedi uprave in novici, da bo družba vrnila 4,4 mrd EUR delničarjem v obliki dividend in odkupov, poskočil za kar 10,5 %. V ZDA je opaznejši tedenski premik naredil še tečaj delnice farmacevtske družbe Allergan (+14,8 %), in sicer zaradi novice, da ga namerava prevzeti konkurenčni Pfizer.

Na včerajšnjih volitvah v Turčiji je z 49,4-odstotno podporo ponovno zmagala vladajoča, desno usmerjena stranka AK z Erdoganom na čelu. Zmaga že 13 let vladajoče stranke AKP pomeni povrnitev politične stabilnosti. Optimizem se je na turški borzi pojavil že v petek, zlasti zaradi pričakovanega izida volitev in špekulacij, da bo oblikovana močna vlada. Po izidu volitev je turški Index BIST 100 porasel za več kot 9 %.