02. 10. 2017

Pretekli teden so na kapitalskih trgih najbolj odmevala pričakovanja glede Trumpove davčne reforme, ki so ponovno pognala ameriške delnice na rekordne ravni. Rast je zabeležil tudi tečaj ameriškega dolarja glede na evro, saj se je verjetnost dviga obrestne mere v decembru povečala. V Evropi smo znova spremljali spodbudne gospodarske objave.

V EUR	V zadnjem tednu (22.9.2017-29.9.2017)	Letos (31.12.2016-29.9.2017)*
Svet - MSCI World*	+1,61 %	+4,13 %
ZDA - S&P 500*	+1,93 %	+2,08 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,32 %	+10,53 %
Japonska - Topix*	+2,14 %	+4,07 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,64 %	+14,50 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Verjetnost dviga obrestne mere v ZDA se je v preteklem tednu ponovno povečala. Tržni udeleženci namreč že z 80 % verjetnostjo pričakujejo dvig obrestnih mer v decembru (še pred dvema tednoma 50 % verjetnost). Zasluge za to lahko v največji meri pripišemo predsednici Feda, Janet Yellen, ki je v svojem govoru nakazala na morebitno hitrejše zaostrovanje denarne politike. Le to vse bolj podpirajo spodbudni gospodarski podatki o ameriškem gospodarstvu. V 2. četrtletju je gospodarstvo raslo najhitreje v zadnjih dveh letih-kljub temu, da so pričakovanja o gospodarski rasti zaradi orkanov Harvey in Irma za 3. četrtletje nekoliko nižja. Spodbudne objave s trga dela in še vedno visoka raven potrošnje Američanov, pa sta le še pika na i dodatni podpori napovedi centralnih bankirjev o zaključku obdobja poceni denarja.

Ponovna krepitev pričakovanj o dvigu obrestne mere s strani Feda se je odrazila v porastu tečaja ameriškega dolarja glede na evro na najvišjo raven v zadnjem mesecu. Sredi tedna je tečaj dodatno pognala še objava težko pričakovane davčne reforme s strani ameriškega predsednika, ki naj bi v veljavo vstopila še v letošnjem letu. A kmalu so se pojavili dvomi o zmožnosti hitre implementacije reforme ter tudi same vsebine, kar je kaj hitro zamajalo prvotno navdušenje. Posledično je dolar v petek malo popustil, a teden še vedno zaključil z 1,2 % rastjo.

Rast cene severnoameriške nafte WTI se je nadaljevala še četrti zaporedni teden, cena črnega zlata je tako teden zaključila rahlo pod 52 usd za sodček, kar predstavlja najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih. Medtem ko rast cene nafte od maja letos poleg naraščajočega povpraševanja poganja tudi držanje dogovora s strani držav članic in nečlanic OPEC-a, z Rusijo na čelu, o krčenju 1,8 mio sodčkov proizvodnje načrpane nafte dnevno, so bile v preteklem tednu glavni razlog za rast cene nafte napetosti na Bližnjem vzhodu. Referendum o neodvisnosti z nafto bogatega kurdskega dela Iraka je namreč sprožil močan odziv Iraka in Irana, turški predsednik Erdogan pa je zagrozil z zaprtjem turškega pristanišča prek katerega izvažajo kurdsko nafto, kar je za kratek čas celo dvignilo ceno nafte na dveletni vrh (skoraj 60 usd za sodček).

V Evropi so v preteklem tednu odmevale razmere v Kataloniji, saj se je možnost odcepitve Katalonije od matične Španije močno povečala. A navkljub povečanju političnega tveganja, so se kapitalski trgi komaj kaj odzvali. Za vlagatelje so bili očitno precej bolj pomembni znaki nadaljnjega okrevanja držav evroobmočja. Stopnja brezposelnosti največjega evropskega gospodarstva, Nemčije, je v septembru upadla na rekordno nizko raven (5,6 %). Že omenjena Španija pa je v avgustu z rastjo prihodkov od prodaje v trgovini na drobno pozitivno presenetila analitike, nič manj spodbudni pa niso bili niti podatki o septembrski inflaciji, ki se je zvišala že drugi mesec zapored.

Na kratek rok lahko, kot že večkrat videno, pričakujemo povečano nihajnost španskih, morda tudi evropskih delnic, kar pa je za marsikaterega vlagatelja lahko dobra nakupna priložnost. Morda ni odveč če dodamo, da se španski delniški indeks Ibex, ki je po francoskih volitvah v maju močno zaostal za francoskim in nemškim indeksom, trenutno nahaja na 5–mesečnem dnu.