29. 12. 2014

Ameriško gospodarstvo sodeč po najaktualnejši oceni rasti v tretjem četrtletju potrjuje premik navzgor po krivulji gospodarskega cikla, vlagatelji v grške delnice brez skrbi glede morebitnega vnovičnega odhoda na volišča, ECB pričela z izdajanjem zapisnikov zasedanj, a kljub temu nič konkretnejšega glede odkupovanja državnih obveznic.

Regija	V zadnjem tednu (19.12.2014-26.12.2014)*	Letos (31.12.2013 - 26.12.2014)*
Svet - MSCI World*	+1,26%	+17,92%
ZDA - S&P 500*	+1,41%	+27,99%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,05%	+4,76%
Japonska - Topix*	+1,04%	+8,44%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,38%	+7,59%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Skrajšani, predpraznični delovni teden je bil kot običajno skromen z ekonomskimi objavami, kar je vlagatelje spodbudilo k nadaljevanju nakupno naravnanih odločitev iz predhodnega tedna. Merjeno z MSCI World indeksom so delniški tečaji v minulem tednu pridobili dober odstotek vrednosti, stopnje rasti pa so si bile gledano po geografskih regijah zelo podobne (od +1,04 % do 1,41 %). Posebno odmevna je bila objava o redni reviziji rasti ameriškega gospodarstva v tretjem četrtletju letošnjega leta, ki je pokazala, da se je BDP ZDA na četrtletni osnovi okrepil za 5 %, kar je za 1,1 odstotne točke več v primerjavi s prvotno oceno, rezultat pa je prav tako presegel napovedi najbolj optimističnih ekonomistov. Petodstotna rast ameriškega gospodarstva je bila hkrati najvišja v zadnjih 11 letih in potrjuje, da se okrevanje onkraj Atlantika krepi.

Novo posredovanje ruske centralne banke je privedlo do rasti tečaja rublja, kar se je, izraženo v evrih, odrazilo v 7,8 % rasti tečajev ruskih delnic, medtem ko so izraženo v ruskih rubljih slednje v "tedenski primerjavi" izgubile 3,3 % vrednosti. Bonitetna agencija Standard & Poor's je za nameček v sredo bonitetno oceno Ruske federacije, ki trenutno znaša BBB- (in je torej na meji investicijskega razreda), postavila na revizijo za morebitno znižanje. Pri S&P so kot razlog za podrobnejši pregled javnih financ države izpostavili poslabšanje monetarne fleksibilnosti in krčenje gospodarske aktivnosti, kar lahko s skromnejšimi besedami opišemo z upadom cene nafte na svetovnem trgu in omejenimi možnostmi centralne banke pri zaviranju depreciacije domače valute.

Po kar dolgem premoru se vlagatelji s kotom očesa znova ozirajo proti jugu Balkanskega polotoka. Zvrstili sta se namreč dve neuspešni glasovanji o imenovanju novega grškega predsednika, v primeru neuspeha poslancev grškega parlamenta tudi v tretje pa bi sledile predčasne volitve. Ankete ob morebitnem odhodu volivcev na volišča največ možnosti za zmago pripisujejo stranki Siriza, sicer znani nasprotnici varčevalnih ukrepov.

Nadaljevalo se je padanje cene surove nafte. V petek je severnomorska različica nafte Brent zaključila pri 59,48 USD/sodček. Po manjšem preplahu, ki je sledil prvotnemu strmemu padcu cene nafte, smo dočakali tudi prve pozitivne besede. Guverner Bundesbank Jens Weidman je za nemške medije namreč povedal, da bo nižja cena nafte vplivala na višjo rast nemškega gospodarstva v primerjavi z zadnje objavljenimi ocenami. Weidman, sicer glasni nasprotnik kupovanja državnih obveznic s strani Evropske centralne banke (ECB), je hkrati izrazil mnenje, da je stanje gospodarstva evroobmočja boljše od splošno sprejetega prepričanja. Da so mnenja o tovrstnem ukrepanju znotraj monetarnega odbora še vedno deljena, je pokazala izjava še enega izmed izvršnih ljudi v ECB, Petra Praeta, ki je v petek povedal, da bodo v centralni banki v začetku januarja znova govorili o možnosti tiskanja svežega denarja za potrebe odkupa državnega dolga članic monetarne unije.

Iz podjetniška sektorja je odmevala novica o rekordni kazni, ki jo bo francoski konglomerat Alstom plačal zaradi dajanja podkupnin javnim uslužbencem v več azijskih državah. Neopažen ni ostal niti 11 % upad tečaja delnice farmacevtskega giganta Gilead Sciences zaradi odobritve novega zdravila proti hepatitisu C rivala AbbVie. Še kot zanimivost: v ameriške delniške investicijske sklade se je v minulem tednu stekla rekordna vrednost vplačil v skupni višini 36,5 mrd USD.