29. 05. 2023

Pretekli trgovalni teden so zaznamovala pogajanja ameriških politikov o dvigu zgornje meje javnega dolga. Kljub dodatnim inflacijskim skrbem so tehnološke delnice na krilih Nvidie poskrbele za močan zaključek tedna.

vrhovih.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (19.5.2023 – 26.5.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 26.5.2023)
Svet - MSCI World	+0,47%	+9,74%
ZDA - S&P 500	+1,29%	+10,20%
Evropa - DJ STOXX 600	-1,45%	+10,99%
Japonska - Topix	-1,80%	+6,91%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,53%	+2,53%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Glavni ameriški delniški indeksi so teden začeli previdno, saj je trg pozorno spremljal znake napredka v pogajanjih o dvigu zgornje meje javnega dolga. Skozi celoten teden se je zdelo, da je napredek omejen, zaradi česar so vlagatelji zahtevali višje premije za držanje državnega dolga, zlasti tistega z največjim tveganjem neplačila. Tako se je donosnost kratkoročnih zakladnih menic z zapadlostjo 1. junija še naprej zviševala in se v sredo povzpela nad 6,8 %, medtem ko je donosnost tistih menic z zapadlostjo le dva dni prej, 30. maja, padla pod 1,9 %. Znaki ponovnega zagona v pogajanjih so nato v petek spodbudili rast cen delnic. Čez vikend pa je vlagatelje razveselila novica o načelnemu dogovoru o dvigu meje, ki sta ga sklenila Joe Biden in Kevin McCarthy. Končna verzija dogovora bo v sredo šla na glasovanje v kongres, kjer jo morata potrditi obe strani. V četrtek so v ZDA pozitivno presenetili gospodarski podatki, vključno z višjim BDP v prvem četrtletju (1,3 %) od pričakovanega (1,1 %) in manjšim številom prošenj za nadomestilo v primeru brezposelnosti (229 tisoč) od pričakovanega (245 tisoč). Hkrati je osebna potrošnja aprila poskočila za 0,8 %, kar je skoraj dvakrat več od pričakovanj (0,5 %). Tedenske dobičke so sicer omejili negativni podatki o inflaciji. Osnovni indeks cen osebnih izdatkov (PCE), ki velja za prednostno merilo inflacije ameriške centralne banke (Fed), se je aprila zvišal za 0,4 %, kar je rahlo preseglo pričakovanja analitikov (0,3 %). Tudi na medletni ravni se je indeks rahlo zvišal, z marčevskih 4,6 % na 4,7 %, kar kaže, da ni bilo želenega napredka pri zniževanju inflacije. Vlagatelji posledično ponovno predvidevajo še eno povišanje obrestne mere za četrt odstotne točke v okviru naslednjih dveh zasedanj Fed-a. Sredi tedna pa je za pozitivno mero razpoloženja vlagateljev poskrbela družba Nvidia, najvrednejši proizvajalec čipov na svetu, z objavo, da zaradi rastočega povpraševanja po njihovih produktih v času razcveta umetne inteligence (AI) povečujejo napoved prodaje krepko nad pričakovanja Wall Streeta. Cena delnice je poskočila za 24 %, kar je podjetje pripeljalo na rob 1 bilijona dolarjev tržne kapitalizacije. K optimizmu je pripomogla tudi družba Marvell Technology, ki je pridobila 27 %, ko je napovedala, da se bodo prihodki zaradi umetne inteligence v letu 2024 vsaj podvojili v primerjavi z letom prej.

Na stari celini je najbolj odmevala novica, da je nemško gospodarstvo zapadlo v tehnično recesijo. Potem ko se je bruto domači proizvod v zadnjem lanskem četrtletju skrčil za 0,5 %, se je letos v prvih treh mesecih zmanjšal za 0,3 %, kar je popravek navzdol od prvotne ocene o ničelni rasti, ki sedaj odraža večji upad potrošnje gospodinjstev. Inflacija v Združenem kraljestvu se je aprila upočasnila z marčevskih 10,1 % na letno stopnjo 8,7 %, saj je lanskoletni skok cen energentov izpadel iz letne primerjave. Vendar pa se je osnovna inflacija s 6,2 % zvišala na 6,8 %, najvišjo raven v zadnjih 21 letih, kar je spodbudilo tržna pričakovanja o trinajstem zaporednem zvišanju obrestne mere s strani angleške centralne banke v juniju. Svetla točka je bil grški delniški trg, saj je na nedeljskih parlamentarnih volitvah slavil predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis. Kljub temu, da mu je nekoliko zmanjkalo do absolutne večine v parlamentu, vlagatelji pričakujejo, da se bo naložbam prijazna politika nadaljevala in indeks atenske borze (ASE) je poskočil na najvišjo raven v skoraj desetletju.

Na Japonskem so spodbudni gospodarski podatki v začetku tedna popeljali indeks Nikkei 225 do najvišje vrednosti v zadnjih 33 letih. Japonska proizvodna dejavnost se je maja prvič po sedmih mesecih povečala. Na drugi strani pa je kitajski delniški indeks Hang Seng padel na najnižjo vrednost po decembru lani. Namreč v drugem največjem svetovnem gospodarstvu se razpoloženje še naprej slabša in vlagatelje skrbi, da kitajsko gospodarstvo izgublja zagon, ki ga je pridobilo s po-pandemskim okrevanjem. Nedavni podatki sicer kažejo, da se bo rast BDP v letošnjem letu približala vladnemu cilju v višini približno 5 %, kar pa je nižje od optimističnih pričakovanj, ki so se oblikovala v začetku leta.