12. 08. 2024
Pogled na tedenske spremembe delniških indeksov ne pokaže dejanske slike minulega tedna. V ponedeljek smo spremljali krepke padce delniških tečajev, vendar se je sentiment vlagateljev hitro popravil in do konca tedna so se delniški tečaji večinoma povzpeli nazaj na ravni iz začetka meseca. Vrednosti glavnih delniških indeksov v letošnjem letu ostajajo v zelenem.
INDEKS |
Donosnost v zadnjem tednu* (2.8.2024 – 9.8.2024) |
Donosnost letos* |
Svet - MSCI World |
-0,07% |
+11,58% |
ZDA - S&P 500 |
-0,09% |
+14,46% |
Evropa - DJ STOXX 600 |
+0,35% |
+7,03% |
Japonska - Topix |
-2,04% |
+3,36% |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets |
+0,22% |
+7,46% |
*vključujoč dividende, preračunano v EUR.
Vir: Bloomberg
Pregled dogajanja zadnjih dni tokrat začenjamo na Japonskem, kjer je višanje obrestnih mer japonske centralne banke, čeprav zgolj simbolično na 0,25 %, povzročilo občutno rast vrednosti japonskega jena v primerjavi z dolarjem in evrom. Hkrati pa investitorji pričakujejo, da bo ameriška centralna banka kmalu začela zniževati obrestne mere. Zaradi tega je postala manj privlačna priljubljena strategija vlagateljev, ki so si ob nizkih obrestnih merah izposojali jene in vlagali v ameriške državne obveznice, kar je povzročilo razprodajo na japonski borzi. Osrednji japonski delniški indeks je v ponedeljek zabeležil padec za kar 12 %, vendar je do konca tedna skorajda nadomestil izgubljeno vrednost. K pomiritvi trgov je pomembno pripomogla tudi izjava viceguvernerja japonske centralne banke, da ne bodo nadaljevali z višanjem obrestnih mer v primeru nestabilnosti na finančnih trgih.
V ponedeljek je bilo pestro tudi na ameriških borzah, saj je kaos na Japonskem dodal k strahu investitorjev pred vse bolj šibkim trgom dela, ki bi lahko vodil v recesijo. Tekom dneva je bila vrednost osrednjega indeksa S&P 500 zgolj že v območju korekcije (10 % upad tečajev), tehnološko usmerjeni indeks Nasdaq pa je bil že dobrih 15 % oddaljen od rekordne vrednosti. Indeks volatilnosti VIX je poskočil na redko videne ravni, zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice pa so se močno znižale. Investitorji so celo začeli pričakovati, da bo FED primoran spustiti obrestno mero na izrednem srečanju, kar se zgodi zelo redko. Toda že naslednji dan je sledilo presenečenje, saj je trg krenil navzgor. Finančniki so si priznali, da je bil popravek na trgih vendarle prehud in neskladen z dejanskimi razmerami v ekonomiji. Mnogi so pocenitve izkoristili za nakupe, dodatno pa je k ohladitvi razgretih glav poskrbela objava o ameriškem trgu dela. Manjše število novih brezposelnih od pričakovanj je trge vrnilo v mirnejše stanje. Vseeno pa nam dogodki preteklega tedna kažejo kako hitro se sentiment na delniških trgih lahko spremeni.
Svetovna ekonomija in finančni trgi so dandanes močno prepleteni, zato se tudi evropske borze niso izognile ponedeljkovim pocenitvam, vendar so do konca tedna nadomestile upad. Nemška industrijska proizvodnja je zabeležila 1,4 % mesečno rast in kar 3,9 % rast novih naročil. Po drugi strani pa je prodaja na drobno na ravni evroobmočja na mesečni ravni nekoliko upadla (-0,3 %).
Za zaključek poglejmo še zanimivejše korporativne novice. Krepko rast je dosegla cena delnice ameriškega farmacevta Eli Lilly, ki je poročal o odličnih rezultatih poslovanja v preteklem četrtletju. Tajvanski polprevodniški velikan TSMC je ravno tako pozitivno presenetil, saj je bila julijska rast prodaje na letni ravni kar 45 %. Po drugi strani pa so managerji nekaterih podjetij (Delta, Hilton, Marriott, Airbnb), ki so močno odvisna od razpoloženja strank, opozarjali na vse šibkejšega potrošnika. Precej pozornosti je bila deležna vest, da se je Berkshire Hathaway Warrena Buffetta odločil za drastično potezo in je za polovico znižal pozicijo v svoji največji naložbi: družbi Apple. Za konec pa povejmo še zanimivo informacijo o podjetju Glencore, kjer se je uprava po posvetovanjih z glavnimi delničarji odločila, da ne bo odprodala premogovnega dela podjetja, ne glede na vse pritiske po zeleni transformaciji, ki jih čutijo s strani regulatorjev.
Kategorije
Avtor članka
Rok Potočnik, CFA
Višji upravitelj premoženja