05. 06. 2017

Pozitivno vzdušje, povezano z nižanjem brezposelnosti in rastjo zaupanja potrošnikov, je vlagatelje v zadostni meri prepričalo, da se niso obremenjevali z opaznejšim padcem cene nafte. Še najbolj so pocenitev nafte občutili na trgih v razvoju. Nemški indeks Dax je v petek dosegel nov zgodovinski vrh.

V EUR	V zadnjem tednu (26.5.2017 - 2.6.2017)	Letos (31.12.2016-2.6.2017)*
Svet - MSCI World*	+0,37 %	+3,42 %
ZDA - S&P 500*	+0,29 %	+2,12 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,08 %	+8,37 %
Japonska - Topix*	+2,70 %	+4,05 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,01 %	+10,17 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Delniški tečaji so minuli teden sklenili nad začetnimi nivoji. Padec cene nafte je prek padajočih tečajev delnic naftnih podjetij sicer ustvaril pritisk na borze, vendar je optimizem glede nadaljnjega izboljševanja stanja večjih svetovnih gospodarstev več kot odtehtal »naftni negativizem«. V Severni Ameriki in Evropi so se med zmagovalci prejšnjega tedna znašli izdajatelji iz izrazito cikličnih gospodarskih panog (hoteli, proizvajalci bele tehnike ipd.) ter izdajatelji iz panog telekomunikacije in farmacija. Za najdonosnejše delnice prejšnjega tedna moramo globus zavrteti desno, najdonosnejše so bile namreč japonske delnice. Indeks Topix je izraženo v evrih pridobil 2,77 %. Na prvi pogled teden ni bil posebno dober za delnice trgov v razvoju, ki so v povprečju upadle za 1 %, kar je predvsem posledica slabe donosnosti borz v Šangaju in Šenzenu, medtem ko je bil razplet na drugih (predvsem azijskih) lokalnih borzah bistveno boljši.

Kot enega od pomembnejših razlogov za slabši teden kitajskih delnic velja omeniti aktivnost v predelovalnih dejavnostih, ki se je v maju po nekaj mesecih skromne rasti, skrčila. Tisti, ki radi iščejo izgovore, pa bi povedali, da so se Kitajci bolj kot z borzo prejšnji teden ukvarjali s spuščanjem zmajev. V ponedeljek in torek so na Kitajskem namreč imeli tradicionalni državni praznik »Dragon boat«.

Predvsem rast delnic podjetij, ki ponujajo turistične storitve in igre na srečo, je odraz visokega zaupanja potrošnikov, kar je posledica rasti števila novih zaposlitev (tako v Severni Ameriki kot Evropi). V mesecu maju se je stopnja brezposelnosti v ZDA, ki je že tako na zgodovinsko nizki ravni, še dodatno znižala s 4,4, % na 4,3 %. Število novo ustvarjenih delovnih mest je bilo sicer nižje od pričakovanj ekonomistov, kar pa vlagateljev ni kaj dosti vznemirilo. Trenutna stopnja brezposelnosti v ZDA bi se lahko v naslednjih mesecih glede na izrazito pozitivni trend še dodatno znižala pod t.i. »naravno« stopnjo brezposelnosti. V gospodarskih ekspanzijah, ki smo jim bili priča v obdobjih po 2. svetovni vojni se je brezposelnost pod omenjeno stopnjo brezposelnosti v povprečju spustila za 1,4 odstotne točke. Če bi se podobno pripetilo tudi tokrat, bi delo v ZDA v bližnji prihodnosti dobilo še milijon novih iskalcev zaposlitve, kar kljub velikosti tamkajšnjega trga dela ni zanemarljiv podatek.

Vlagatelji so bili prav tako zadovoljni z objavami gospodarskih kazalnikov v Evropi, ki po donosnosti delnic letos prevladuje med razvitimi regijami. Majska stopnja brezposelnosti se je v evroobmočju znižala za desetinko odstotne točke na 9,3 %. Najbolj izrazito se je število zaposlitev zvišalo v Nemčiji, kjer je brezposelnost upadla na 5,7 %, kar je najmanj po ponovni združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije v eno državo. Prav tako se je izboljšalo zaupanje potrošnikov, poleg Nemčije tudi v Franciji in Španiji. Izmed večjih evropskih gospodarstev je razpoloženje potrošnikov šibko le še v Italiji, kjer pa se je maja stopnja brezposelnost prav tako opazno znižala.

Ob morebitnem zniževanju stopnje brezposelnosti pri naših zahodnih sosedih, bodo tudi Italijani postali bolj optimistični in posledično bolj naklonjeni večjemu trošenju. Izboljšanje gospodarske slike v Italiji pa bi lahko bilo ključno za vsaj začasno dokončen poraz evroskeptikov na bližajočih se rednih parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Slednje bi skoraj zagotovo vlilo nov optimizem glede evropskih delnic, ki imajo kljub že skorajda 9 - odstotni rasti od začetka leta še vedno (privlačno) več kot 3 % dividendno donosnost. Hkrati je padec tečajev naftnih podjetij privedel celo do tega, da dividendna donosnost evropskih naftnih velikanov, kot so Shell, Total in BP, znaša med 6 % in 7 %, kar je tudi z zgodovinskega vidika zelo ugoden kazalnik. Sploh če se bodo te družbe s stroški uspele prilagoditi novim cenam nafte, s čimer bi ohranile najmanj takšne dividende tudi v prihodnje.