13. 02. 2023

Pretekli trgovalni teden je zaznamovala povišana volatilnost in večina osrednjih delniških indeksov je teden zaključila nižje, merjeno v lokalnih valutah. Zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic so se povišale, napram evru se je okrepil tudi ameriški dolar. V Nemčiji je bil objavljen podatek o januarski inflaciji, britanski indeks FTSE 100 pa je dosegel rekordno vrednost. Na Japonskem se nadaljujejo ugibanja o novem potencialnem kandidatu za guvernerja centralne banke.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (3.2.2023 – 10.2.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 10.2.2023)
Svet - MSCI World	+0,19%	+7,54%
ZDA - S&P 500	+0,39%	+7,14%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,58%	+7,90%
Japonska - Topix	+1,98%	+5,07%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-0,96%	+6,48%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

V preteklem tednu se je na borzne trge ob povečani volatilnosti vrnila skrb pred dlje časa trajajočo restriktivno politiko centralnih bank in večina glavnih delniških trgov je teden zaključila v rdečem, merjeno v lokalnih valutah. Guverner ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je v torek potrdil, da se je proces zniževanja inflacije v ZDA pričel, zaradi česar so se cene delnic na ameriških borzah v torek povišale. Že v sredo pa je nekaj izmed Fed-ovih uradnikov trg prestrašilo z izjavami, da bodo potrebni še dodatni dvigi obrestne mere, kar se je negativno odrazilo predvsem na cenah tehnoloških delnic. Zahtevana stopnja donosnosti ameriške desetletne državne obveznice se je v preteklem tednu ponovno povišala in je v petek znašala 3,7 %. Še bolj pa se je povišala zahtevana stopnja donosnosti dvoletne ameriške državne obveznice, ki je v petek dosegla 4,5 %, s čimer je obrestna krivulja najbolj inverzna v zadnjih štirih desetletjih. Na račun pričakovanj o bolj restriktivni politiki Fed-a se je pretekli teden napram evru za dober odstotek okrepila tudi vrednost ameriškega dolarja.

Na stari celini je bila v ospredju objava podatka o inflaciji v Nemčiji (statistični urad Destatis), ki je januarja po prvi oceni dosegla 8,7 %, kar je bilo nižje od pričakovanj (8,9 %). Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča primerjavo z ostalimi članicami znotraj Evropske unije, pa je znašala januarska inflacija 9,2 %. Osrednji britanski delniški indeks FTSE 100 je v četrtek zabeležil najvišjo vrednost v zgodovini v višini 7.948 točk, kljub temu da se britansko gospodarstvo trenutno sooča z ogromno izzivi. Napoved Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz januarja pravi, da se bo britansko gospodarstvo letos skrčilo za 0,6 %, medtem ko naj bi vsa ostala gospodarstva iz skupine sedmih gospodarsko najmočnejših držav (G7) beležila rast BDP. Vseeno pa indeks FTSE 100 vključuje nekaj multinacionalk, ki ustvarijo veliko prihodkov v tujini, domicil pa imajo na Otoku, in mnoga med njimi so v zadnjih tednih objavila dobre četrtletne rezultate, kar se je odrazilo tudi na cenah njihovih delnic. Po zaslugi rasti cen nafte, plina in nekaterih surovin so med drugim dobre rezultate objavile družbe iz sektorjev energije in surovin. Naftna giganta Shell in BP sta poročala o rekordnih dobičkih, poleg tega pa sta napovedala izplačilo visokih dividend in nadaljevanje odkupov lastnih delnic. Omenjeno se je odrazilo tudi na cenah njunih delnic: cena delnice Shell je od objave dalje pridobila 7 %, cena delnice BP pa celo 17 %.

Na Japonskem so se širile novice o potencialnih kandidatih za novega guvernerja japonske centralne banke (BoJ). Po petkovem koncu trgovanja je bila objavljena novica, da namerava japonska vlada na čelo centralne banke imenovati Kazua Ueda, ekonomista in nekdanjega člana uprave centralne banke med letoma 1995 in 2005. Po poročanju Bloomberga naj bi bil potencialni kandidat manj naklonjen ultra ekspanzivni monetarni politiki in zahtevane stopnje donosnosti japonskih državnih obveznic so se povečale, napram dolarju pa se je okrepil tudi japonski jen in petek zaključil pri vrednosti 131 jenov za dolar.

Trgovanje na turški borzi je bilo zaradi potresa v sredo ustavljeno in se bo nadaljevalo 15. februarja. Do prekinitve trgovanja je v preteklem tednu osrednji turški delniški indeks zabeležil 16,2 % izgubo vrednosti, merjeno v lokalni valuti. Prvotne ocene kažejo, da bi se lahko proračunski primanjkljaj na račun dodatnih stroškov, povezanih s popotresno obnovo, povečal na 3 % BDP (trenutno 12-mesečno drseče povprečje znaša 1,2 % BDP).