09. 03. 2015

Ključni delniški trgi so v preteklem tednu navdušili vlagatelje, saj so se tečaji delnic v povprečju opazno zvišali. K porastu delniških tečajev sta v največji meri prispevali centralni banki na obeh straneh Atlantika, ki sta s svojimi aktivnostmi in pričakovanji poskrbeli tudi za izraziti porast vrednosti ameriškega dolarja proti evru. Za pozitiven veter v porajajočih se ekonomijah pa je poskrbela indijska centralna banka.

Regija	V zadnjem tednu (27.2.2015 - 6.3.2015)*	Letos (31.12.2014 - 6.3.2015)*
Svet - MSCI World*	+1,33%	+13,57%
ZDA - S&P 500*	+1,49%	+12,13%
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,50%	+15,08%
Japonska - Topix*	+3,25%	+21,10%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,14%	+13,20%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Ameriški zelenec je v preteklem tednu nasproti evru pridobil več kot 3 odstotke, s čimer je dosegel najvišjo vrednost po septembru 2003. Za tako izrazit porast vrednosti ameriškega dolarja je poskrbel ameriški trg dela. Stopnja brezposelnosti v največji svetovni ekonomiji je namreč po 12 zaporednih mesecih, v katerih je zabeležila odprtje najmanj 200.000 novih delovnih mest, v februarju upadla na najnižjo raven v zadnjih 7 letih, na 5,5 odstotka. Slednje je prestrašilo vlagatelje na ameriškem kapitalskem trgu, saj so se zaradi vse večjih signalov o vzdržnem ekonomskem okrevanju pojavila oziroma okrepila pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (FED) začela prej zaostrovati svojo denarno politiko. Ameriška ekonomija je tako v preteklem tednu poskrbela za sladko-kisle obraze. Po eni strani je razveselila predvsem ameriško javnost z rastjo stopnje zaposlenosti v realnem sektorju, po drugi strani pa je razočarala vlagatelje na ameriškem kapitalskem trgu (osrednji borzni indeks, S&P500, je namreč v USD v preteklem tednu upadel za 1,6 odstotka).

Za izrazit upad vrednosti evra je v preteklem tednu v znatni meri sokriva najpomembnejša centralna banka na stari celini (ECB). ECB je na četrtkovem zasedanju sicer ohranila osrednjo obrestno mero nespremenjeno, je pa zato razkrila podrobnejši plan glede kvantitativnega sproščanja. Z mesečnimi odkupi obveznic v vrednosti 60 milijard EUR bodo centralne banke evro območja pričele 9. marca 2015, trajali pa naj bi do septembra 2016. Skupna vrednost odkupov obveznic, s katerimi želi ECB spodbuditi gospodarsko rast in inflacijo, naj bi tako znašala več kot 1.100 milijard EUR, še bolj presenetljiva pa je napoved ECB, da bo z omenjenimi nakupi nadaljevala tudi po septembru 2016, če bo to potrebno. Predvsem evropski kapitalski trgi so omenjeno novico pospremili s porastom delniških in tudi obvezniških tečajev, je pa zato tečaj evra proti dolarju padel na 11-letno dno. Slovenija ni bila izjema, donosnost do dospetja slovenske državne 10-letne obveznice je tako v preteklem tednu prvič upadla pod 1 odstotek.

Na pozitivna gibanja tečajev na azijskih kapitalskih trgih je v pomembni meri vplivala še ena osrednja denarna ustanova – indijska centralna banka. Le-ta je v preteklem tednu poskrbela za izredno znižanje osrednje obrestne mere na 7,5 odstotka (znižanje za četrt odstotne točke), s katerim želi dodatno spodbuditi gospodarsko rast tretje največje azijske ekonomije. Do znižanja, ki je presenetilo vlagatelje, je prišlo le nekaj dni po tem, ko je indijska vlada centralni banki podelila še formalno nalogo zasledovanja ciljne inflacije.

V prihodnjem tednu bodo oči vlagateljev nedvomno usmerjene v začetek kvantitativnega sproščanja ECB. Prisoten pa bo še en mejnik. V ponedeljek bo namreč minilo točno 6 let od najnižje vrednosti, ki jo je v zadnji finančni krizi dosegel osrednji ameriški borzni indeks. Ena izmed zmagovalnih ameriških naložb v tem 6-letnem obdobju je delnica ameriškega nepremičninskega sklada, General Growth Properties, ki se ukvarja z upravljanjem, oddajanjem in razvojem nakupovalnih centrov v ZDA. Delnica omenjene družbe je v omenjenem obdobju porasla za več kot 11.000 odstotkov. Ni slabo, kajne?