01. 10. 2009

Ljudje smo že od davnine nagnjeni k ustvarjanju različnih mitov in nalaganje denarja na borzi pri tem ni nikakršna izjema. V Sloveniji se je, denimo, že tako rekoč v pionirski dobi kapitalskega trga pojavil mit o ničvrednosti certifikatov, ki jih je sicer bilo mogoče pretvoriti v delnice.

Sledi po mojem mnenju deset najpogostejših (zmotnih) mitov o borzi, zlahka pa bi jih bilo mogoče najti še nekajkrat toliko.

Mit št. 1: Dobiček enega je izguba drugega

Pri nalaganju denarja v delnice vsebinsko kupujemo prihodnje dobičke podjetij. Tako gre pri nakupih delnic v tistih gospodarstvih, kjer se pričakuje rast blaginje, za udeležbo v tej prihodnji rasti.Pričakovana donosnost delnic je zato pozitivna.

Številni vlagatelji naložbe v delnice pogosto mešajo z nekaterimi drugimi oblikami naložb, s katerimi se tudi trguje na organiziranih trgih in pri katerih velja pravilo ničelne vsote. Tu je treba omeniti zlasti blagovne borze in izvedene finančne instrumente (terminske pogodbe in zamenjave), katerih namen je prerazporejanje tveganj, skupna vrednost teh naložb pa je že vnaprej opredeljena (pričakovana donosnost je ničodstotna).

Mit št. 2: Vlaganje je primerno le za osebe, ki se na to spoznajo

Tu gre za podobno zmoto, kot če bi rekli, da imajo lahko lepe in urejene pričeske le frizerji. Vsako storitev, tako frizersko kot finančno, je mogoče tudi kupiti. Če vsaj delno drži, da je lahko nepoučeno neposredno nakupovanje delnic tvegano, obstaja vrsta načinov, kako kupiti storitve finančnega svetovanja in upravljanja. Drži pa, da je občasno težko vedeti, ali takšno storitev kupujemo od resničnega ali "popoldanskega" strokovnjaka.

Mit št. 3: Denar na borzi moramo obračati

Nešteto raziskav finančnih trgov je pokazalo, da je prepogosto trgovanje oziroma prehajanje med naložbami ena največjih napak vlagateljev, ki izrazito negativno vpliva na dosežene rezultate pri varčevanju v delnicah. Vsako trgovanje je namreč povezano s stroški, tako eksplicitnimi (sem sodijo borznoposredniške provizije oziroma vstopni ter izstopni stroški pri vzajemnih skladih) kot implicitnimi (vedno obstaja razlika med nakupnimi in prodajnimi cenami, posli so včasih le delno izvršeni). Pri tem še velja - bolj ko obračaš denar, proporcionalno višje stroške si ustvarjaš s tem. Ker je pričakovana donosnost delnic na dolgi rok pozitivna, je skakanje na borzo in z nje v povprečju šport s pričakovano oportunitetno izgubo. V množici vlagateljev nekaterim sicer uspe (pri čemer marsikdo srečo hitro zamenja za znanje), dolgoročno pa je precej več tistih, ki jim ne.

Mit št. 4: Najboljša strategija na borzi je, da nikoli ne prodajaš naložb

Ne glede na prej povedano je treba biti na borzi vsaj občasno dejaven. Ne zaradi borze kot take (četudi na njej občasno pride do izrazitih anomalij v naložbah vlagateljev zaradi zelo raznolikih donosnosti posameznih naložb), temveč zlasti zato, da vlagatelj naložbe prilagodi svojemu finančnemu profilu. Ta je precej neodvisen od dogodkov na borzah. To pa pomeni, da ima po visokih borznih rasteh večina vlagateljev v svojem portfelju preveč naložb v delnicah, premalo pa v varnejših naložbah (obveznicah, depozitih). Za te vlagatelje je smiselno prodati del naložb v delnicah (nasprotno velja po večjih borznih padcih - takrat je delnice smiselno dokupovati). Ta vrsta aktivnosti pa je precej drugačna od tistih iz tretjega mita z našega seznama.

Mit št. 5: Nekateri zares obvladajo, zaupajmo jim svoj denar!

Tudi če odmislimo razne goljufe, ki marsikaj obljubljajo in zavajajo, je naložbeno odločanje na podlagi minulih donosnosti precej nerazumno. Treba se je zavedati zakona velikih števil. Po tem zakonu denimo pet let zapored nadpovprečno donosnost dosežejo več kot trije odstotki upravljavcev premoženja, deset let zapored pa je takih še vedno visokih 0,1 odstotka vseh upravljavcev (kar je enako verjetnosti, da kovanec mečemo v zrak in nam desetkrat zapored pade na cifro). Ker je vseh upravljavcev premoženja po svetu na desettisoče, je povsem normalno, da je na desetine takih, ki so deset let nadpovprečni. Vendar to še nič ne pove o prihodnji donosnosti ali o njihovi kakovosti. Zgodovina borz je dala že veliko primerov padlih zvezd, ki so prej svetile desetletje in več.

Mit št. 6: Za nadpovprečne donosnosti je treba nadpovprečno tvegati

Za dobro razpršene portfelje velja, da je mogoče višjo pričakovano donosnost doseči le s prevzemanjem višjih tveganj - a le do določene meje.To pa nikakor ne velja na ravni posameznih naložb, saj bi sicer racionalni vlagatelji z dovolj dolgo ročnostjo vlaganja kupovali izključno skrajno tvegane naložbe.

Po empiričnih raziskavah imajo tiste delnice, ki se v skupini delniških naložb uvrščajo med visoko tvegane, predvsem visoko tveganje, njihova donosnost pa je podobna delnicam, ki se v skupini delniških naložb uvrščajo med nizko tvegane. ¹ Smiselno je kupovati zlasti naložbe, katerih donosnosti so z drugimi naložbami vlagatelja podpovprečno povezane. S tem se izboljša razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem.

Mit št. 7: Vedno se splača kupovati delnice, ki so se močno pocenile

Ta mit izhaja iz nenavadne predpostavke, da imajo podjetja neko vrednost, od katere lahko tečaji na borzi odstopajo. Če se tečaj delnice močno zniža, podjetje pa ima še vedno v lasti iste stroje in proizvodne dvorane, je to priložnost za nakup, mar ne? Nikakor ne, saj cena delnic izraža trenutno oceno sedanje vrednosti prihodnjih dobičkov tega podjetja, ki pa je v največji meri odvisna od neotipljivih dejavnikov, kot sta denimo tržna moč in agresivnost konkurence. Drži pa, da se tečaji pogosto, a nikakor ne vsakič, na nove informacije odzivajo pretirano, kar občasno omogoča visoke rasti teh delnic.

Mit št. 8: Borzo je treba spremljati vsak dan in se na dogodke ustrezno odzivati

Z borzami je podobno kot s športom - vsak dan in vsako uro se kje kaj dogaja. Možna posledica vere v ta mit je pretirano trgovanje. Redno spremljanje borze v vlagatelju zbudi lažen občutek nadzora, kar okrepi njegovo samozavest in posledično poveča njegovo nagnjenost k trgovanju (spomnimo na mit št. 2). Borzni posredniki ravno tako ves čas prilagajajo svoja priporočila. Vlagatelj se mora zavedati, da s tem, ko se redno vsak dan odziva na borzne dogodke, skrajša časovni horizont imetništva delnic na en dan ali še manj, to pa je manj od priporočenih več let.

Mit št. 9: Borzne naložbe niso primerne za starejše

Starejši ljudje pogosto podcenjujejo svojo pričakovano dobo vlaganja. S tem, ko svoj denar usmerijo izključno v kratkoročne naložbe, prevzemajo nadpovprečna srednje- in dolgoročna tveganja, saj so delnice zgodovinsko edina zares učinkovita finančna naložba za doseganje realne donosnosti (po upoštevanju inflacije) v daljših obdobjih. Tudi na kratek rok (od enega do treh let) je najmanj tvegana sestava naložb takšna, ki vsebuje deset do štirideset odstotkov delnic.Za namen pokojninskega varčevanja se običajno priporoča vsaj 25 odstotkov naložb v delnicah tudi po upokojitvi. Če pa imajo starejši v mislih varčevanje za svoje potomce, si lahko privoščijo še veliko več tveganja, saj je varčevalni horizont daljši od njihove pričakovane življenjske dobe.

Mit št. 10: Borza je igra na srečo

Najpomembnejša lastnost iger na srečo je - poleg prerazporejanja prihrankov med udeleženci teh iger v igralnicah ali na loteriji - zaslužek organizatorja igre na srečo, ki ga odtegne iz skupne malhe. Pričakovana donosnost za udeležence je negativna, pogosto izrazito. Pri naložbah v delnice (spomnimo na mit št. 1) je pričakovana donosnost pozitivna, "organizatorji igre" (borza, borzni posredniki, upravljavci skladov, skrbniki premoženja, finančni svetovalci) in država pa si odtegnejo znatno manjši kos pogače kot pri igrah na srečo. Torej, tudi če dojemate borzo kot eno samo veliko loterijo, so vaše možnosti za dobitek izrazito večje kot pri igrah na srečo.

mag. Kruno Abramovič, CFA, član uprave, NLB Skladi, d.o.o.