08. 11. 2021

Optimizem na kapitalskih trgih očitno še kar ne pojenja. Navkljub nekoliko višji inflaciji bodo centralne banke po svetu še naprej skrbele za visoko likvidnost. Čeprav svetovna oskrbovalna veriga v dobavi beleži zamude, družbe v ZDA in EU še vedno izkazujejo robustne poslovne rezultate.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (29.10.2021 - 5.11.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020 - 5.11.2021)
Svet - MSCI World*	+1,68%	+29,14%
ZDA - S&P 500*	+1,87%	+33,87%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,69%	+24,18%
Japonska - Topix*	+2,49%	+11,68%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,19%	+5,74%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Ameriški delniški indeksi so na podlagi ugodnih četrtletnih poslovnih objav in obljub Ameriške centralne banke minuli teden dosegli rekordne vrednosti. Doslej je namreč že več kot polovica ameriških družb, vključenih v delniški indeks S&P 500, objavila poslovne rezultate za tretje četrtletje in več kot 80 % objav je presegalo pričakovanja analitikov. Optimizma ni pokvarila niti objava glede upada ameriške proizvodnje v oktobru. Po podatkih instituta ISM se je namreč proizvodnja oktobra zmanjšala za 0,3 odstotne točke, kar je predvsem posledica svetovnih težav v oskrbovalni verigi. Zaradi precejšnjih zamud pri dobavi tako podjetja ne morejo zadostiti celotnemu povpraševanju. Te težave je čez poletje še poslabšala nova t.i. delta različica virusa COVID-19, največje težave pa so predvsem zastoji v jugovzhodni Aziji. Zaradi teh težav ni nenavadno, da so se v tretjem četrtletju najslabše odrezale proizvodne družbe in maloprodaja, največji porast dobička pa so zabeležile banke in tehnološka podjetja. Tako je imel na primer Microsoft, zaradi velikega povpraševanja po storitvah v oblaku in porastu dela od doma, 48 % višji dobiček na letni ravni. Po drugi strani pa so v istem obdobju prihodki izdelovalca avtomobilov GM upadli za kar 25 %, navkljub rekordnim cenam avtomobilov, saj se je do računalniških vezij zelo težko dokopati.

Guverner Fed Jerome Powell je minuli teden sporočil, da bodo po pričakovanjih začeli zmanjševati odkup obveznic in tako postopno zmanjševati likvidnost v gospodarstvu. To zmanjšanje bo relativno nizko, le za 15 milijard dolarjev manj od trenutnih 120 milijard dolarjev in bo trajalo do konca leta. Inflacija je sicer trenutno nad ciljno, a naj bi bila relativno prehodne narave, zato naj Fed ne bi razmišljal o dvigu obrestnih mer vsaj dokler se ne popravi stanje na ameriškem trgu dela. Drugi ameriški makroekonomski podatki so bili dokaj ugodni. Vrednost naročil v industriji se je povečala za 0,2 % v septembru, kar je bilo rahlo nad pričakovanji. Ameriška podjetja so zaposlila dodatnih 531.000 delavcev, brezposelnost pa je upadla za 0,2 odstotne točke na 4,6 %.

Tudi evropske delnice so rastle na krilih dobrih poslovnih rezultatov družb in ohlapne politike Evropske centralne banke (ECB). Predsednica banke Christine Lagarde, prav tako kot njen kolega Powell, misli, da je nekoliko višja inflacija le začasne narave in trenutno ne vidi razloga, da bi sedaj ali naslednje leto zviševala obrestno mero. Makroekonomski podatki namreč zaenkrat še niso tako rožnati, saj je na primer septembra upadla industrijska proizvodnja v obeh največjih evropskih gospodarstvih, Franciji in Nemčiji. Potem, ko je Nemčiji že avgusta padla proizvodnja za 3,5 %, ji je septembra še za dodatnih 1,1 %, Franciji pa za 1,3 %. Evropa se sicer precej bolj kot ZDA spopada s posledicami epidemije COVID-19. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bi bilo lahko smrti v Evropi do konca februarja naslednje leto še 500 tisoč. Razlog je predvsem nizka precepljenost prebivalstva na Baltiku, Balkanu in Vzhodni Evropi.

Nekoliko slabše jo je ta teden odnesla Kitajska, kjer se nepremičninski trg še vedno spopada s pomanjkanjem likvidnosti, dolžniškimi težavami in zmanjševanjem bonitetnih ocen. Indeks PMI, ki meri proizvodno aktivnost, je oktobra padel bolj od pričakovanj in vrednost 49,2 kaže na upočasnjevanje.