01. 05. 2009

Postopno varčevanje v delnicah in obveznicah je dolgoročno donosno, blaži vpliv šokov na kapitalskih trgih in v kombinaciji s krovnimi skladi prinaša davčne ugodnosti.

Vlagatelji, ki se odločijo za postopno varčevanje v vzajemnih skladih, na dolgi rok varčujejo donosno in obenem v pomembni meri ublažijo vplive šokov na kapitalskih trgih. Z uvedbo krovnih skladov je postopno varčevanje še privlačnejše, saj so prehodi med podskladi istega krovnega sklada neobdavčeni, v primeru dolgoročnega varčevanja pa lahko plačilo davka na kapitalski dobiček v pomembni meri zmanjšajo.

Koristi postopnosti

Postopno varčevanje v primerjavi z enkratnim vplačilom zmanjšuje tveganje vstopa na trg ob nepravem času.

Rezultati vlagateljev v vzajemne sklade po svetu v zadnjih nekaj desetletjih kažejo, da so tisti, ki so prihranke v vzajemne sklade nalagali periodično, enakomerno in dolgoročno, v povprečju ustvarili precej višjo donosnost od tistih, ki so nalagali enkratne večje zneske. Slednji so namreč v povprečju na trg vstopali v napačnih trenutkih, obenem pa v napačnih trenutkih z njega tudi izstopali. 1

Postopno varčevanje v primerjavi z enkratnim vplačilom zmanjšuje tveganje vstopa na trg ob nepravem času (angl. market timing) in v razmerah negativnega trenda na kapitalskih trgih vlagatelju omogoča nakupe po nižji povprečni nakupni vrednosti. Oba dejavnika zmanjšujeta negativen vpliv šokov na kapitalskih trgih, obenem pa nižja povprečna nakupna vrednost ob vnovični vzpostavitvi pozitivnega trenda na kapitalskih trgih omogoča višjo donosnost.

Iz malega zraste veliko

S postopnim varčevanjem v vzajemnih skladih je mogoče tudi z zmernimi zneski doseči ambiciozne osebne strateške finančne cilje.Vlagatelj, ki na mesec privarčuje 150 evrov in postopno varčuje 20 let, lahko ob predpostavljeni petodstotni povprečni letni realni donosnosti naložb privarčuje 61 tisoč evrov ob enaki kupni moči, kot jo ta znesek omogoča danes. Če bi sredstva razporejal v nizko tvegane naložbe, ki na dolgi rok praviloma omogočajo le ohranjanje realne vrednosti prihrankov, bi v istem obdobju privarčeval 36 tisoč evrov. Glede na to, da je tveganje realnih izgub pri dolgoročnem varčevanju v dobro razpršenem delniškem portfelju zelo majhno, ta razlika več kot upraviči naložbo prihrankov v delnice.

Recimo, da se vlagatelj iz našega primera po izteku varčevanja odloči za načrt periodičnega izplačevanja, ki mu omogoča pridobivanje mesečne rente (to možnost denimo omogočajo podskladi krovnega sklada NLB Skladi). V primeru pričakovanega scenarija bo lahko 20 let po izteku varčevanja črpal mesečni znesek v višini 397,99 evra z današnjo kupno močjo (torej prilagojeno za učinek inflacije), kar je povsem zgleden dodatek k pokojnini. 

Blaž Bračič, upravljavec premoženja, NLB Skladi, d. o. o.