08. 09. 2014

Presenetljiva odločnost Evropske centralne banke (ECB), ki je pretekli teden dodatno znižala referenčno obrestno mero na vsega 0,05 %, je dvignila razpoloženje vlagateljev. Novice o sklenitivi premirja med Ukrajino in proruskimi separatisti, čeprav verjetno precej krhkega, so dodatno pripomogle k visoki borzni donosnosti preteklega tedna.

Regija	V zadnjem tednu (29.8.2014-5.9.2014)	Letos (31.12.2013- 5.9.2014)*
Svet - MSCI World	+1,61%	+12,21%
ZDA - S&P 500	+1,72%	+15,65%
Evropa - DJ STOXX 600	+1,63%	+5,88%
Japonska - Topix	+1,68%	+5,81%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+2,33%	+16,47%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR;

Mario Draghi, predsednik ECB, je nase zopet pritegnil vso pozornost svetovne investitorske javnosti. Po agresivnejši retoriki (npr. v Jackson Hole-u) v preteklih tednih, je pretekli četrtek odločno prešel od besed k dejanjem. Znižanja referenčne obrestne mere na vsega 0,05 % in dodatno znižanje obrestne mere za deponiranje sredstev bank pri ECB na negativnih -0,2 % ni pričakoval skoraj nihče. Da je bila poteza ECB res presenetljiva, dokazujejo tudi močni premika na kapitalskih trgih ob »udaru« novice. Cene evropskih delnic so močno poskočile (cca. +1,3 % v povprečju), kratkoročne obrestne mere v evroobmočju pa so se dodatno močno znižale (6 mesečni Euribor  se je znižal na zgodovinsko najnižjo vrednost, vsega 0,2 %). Močan padec vrednosti pa je posledično zabeležil tudi Evro, ki je v primerjavi z ameriškim dolarjem v preteklem tednu izgubil 1,47 % vrednosti, tečaj USD/EUR pa se je znižal pod 1,3 USD za 1 EUR. 

ECB vse od junijskega zasedanja močno stopnjuje agresivnost spodbujevalnih ukrepov in pretekli teden je le dodaten dokaz, da bo res naredila vse kar je v njeni moči za vrnitev inflacije v bližino ciljne vrednosti 2 %. Usmerjena poceni dolgoročna posojila bankam evroobmočja z namenom nadaljnjega posojanja nefinančnim družbam, še posebej majhnim in srednje velikim podjetjem, ter odkupovanje obveznic slonečih na posojilih nebančnemu sektorju (Asset Backed Securities) sta jasno usmerjena v močno povečanje dostopnosti poceni bančnih posojil vsem podjetjem evroobmočja. Oba ukrepa naj bi se pričela izvajati letošnjo jesen. Višja posojilna aktivnost naj bi zagnala splošno gospodarsko aktivnost (npr. investicije podjetij) ter posledično dvignila, trenutno izredno nizko, inflacijo.

Za dvig razpoloženja vlagateljev  v preteklem tednu pa ni zaslužna le ECB. Izjava predsednika Ukrajine, da je bilo doseženo načelno premirje s proruskimi separatisti ob podpori Rusije je bila na evropskih kapitalskih trgih toplo sprejeta. Sklenjeno premirje, pa čeprav zaenkrat še precej krhko,  je namreč hkrati zelo verjetno tudi preobrat v odnosih me Evropo in Rusijo. Scenariji nadaljnjega  stopnjevanja medsebojnih gospodarskih sankcij namreč ob sklenitvi premirja postajajo vse manj verjetni. In ravno gospodarske sankcije so tiste, ki so v preteklih mesecih močno znižale razpoloženje in gospodarski zagon tako v Rusiji kot tudi v Evropi. Posledično ni presenetljivo, da sta se ruski in evropski delniški  trgi na novice o umirjanju razmer v Ukrajini odzvala z rastjo.

Gospodarski podatki objavljeni v preteklem tednu onkraj Atlantika so potrdili, da se visoka ameriška gospodarska rast preteklega četrtletja nadaljuje tudi v tem četrtletju. Anketni indeks o gospodarski aktivnosti v storitvenem sektorju je dosegel najvišjo raven v zadnjih 9 letih (ISM Non-manufacturing). Objava sklopa podatkov o ameriškem trgu dela sicer tokrat ni presenetila, trg dela postopoma okreva,  in sodeč po solidnih vodilnih indikatorjih iz gospodarstva (npr. prej omenjeni anketni indeks storitvenih aktivnosti), bo okreval, morda celo močneje, tudi v prihodnjih mesecih.

V Sloveniji smo še naprej priča borzni pravljici, a vse več poglavij/zgodb se srečno končuje. Kot zadnja na primer petkova prodaja družbe Aerodrom. Poleg preporoda slovenske borze pa so priča tudi splošnemu prebujanju gospodarstva. Trg dela se je stabiliziral in sodeč po podatkih Zavoda za zaposlovanje že postopoma okreva oziroma število brezposelnih rahlo upada. Gospodarska klima in gospodarska rast je po podatkih Statističnega urada RS solidna. Če k temu dodamo še zgoraj predstavljene ukrepe ECB za spodbuditev poceni posojanja  majhnimi in srednje velikim družbam (=praktično vsa slovenska podjetja, razen par izjem) in zmanjšanje negotovosti povezane z ukrajinsko krizo (pomembno npr. za vse izvoznike na nemški trg) lahko sklenemo, da je slovensko gospodarstvo najverjetneje na poti nadaljnjega okrevanja.