09. 02. 2015

V preteklem tednu so bile za dogajanje na finančnih trgih ključne objave četrtletnih poslovnih rezultatov družb, ob podražitvi nafte pa so bile zmagovalke delnice energetskih družb. Merjenje moči med Grčijo in glavnimi evropskimi institucijami še naprej prinaša negotovost ter večjo nihajnost grških delnic.

Regija	V zadnjem tednu (30.1.2015-6.2.2015)*	Letos (31.12.2014 - 6.2.2015)*
Svet - MSCI World*	+2,26%	+7,55%
ZDA - S&P 500*	+2,72%	+6,69%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,71%	+8,98%
Japonska - Topix*	-1,62%	+8,38%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,46%	+9,36%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Vsaj začasna omilitev retorike novoizvoljene grške vlade v minulem tednu je imela pozitiven vpliv na donosnost evropskih delnic. Prvotno napovedano prekinitev varčevalnih ukrepov in zahtevo po odpisu dolgov Grčiji so finančni trgi konec januarja sprejeli z neodobravanjem v obliki višanja zahtevane donosnosti grških obveznic. Po torkovi izjavi finančnega ministra Varufakisa, da se Grčija ne bo več zavzemala za odpis dolga, temveč predlaga njegovo zamenjavo za dve novi vrsti obveznic, pa so se vlagatelji nekoliko pomirili in grški delniški indeks je v enem dnevu pridobil 11 % vrednosti. Predlog grške vlade predvideva eno vrsto obveznic, ki bi bile vezane na stopnjo gospodarske rasti Grčije, medtem ko bi drugi del zamenjanega dolga prešel v trajne obveznice oziroma obveznice brez dospetja, ki bi nadomestile državne obveznice v lasti Evropske centralne banke (ECB). Že naslednji dan je svoje mišice pokazala tudi ECB, saj je grškim bankam odpovedala možnost sprejemanja grških državnih obveznic kot zavarovanja za posojila. Ravnanje ECB je posledica negotovosti o uspešnosti pogajanj Grčije glede poplačila dolgov. Ukrep ECB še dodatno pritiska na grški finančni sektor in novo vlado, hkrati pa kaže na nujnost čimprejšnjega dogovora Grčije z mednarodnimi upniki ter sprejetja novih reform.

Za pozitivno novico je v četrtek z zimsko gospodarsko napovedjo poskrbela Evropska komisija, ki je objavila boljše obete za letošnje in prihodnje leto. Letos naj bi bila namreč prvič po letu 2007 gospodarska rast pozitivna v vseh članicah Evropske unije. Izboljšana gospodarska dejavnost tekom letošnjega leta kot posledica cenejše nafte, nižje vrednosti evra in ukrepov ECB naj bi se odrazila v 1,3-odstotni gospodarski rasti držav evrskega območja, medtem ko je za leto 2016 pričakovana 1,9 % rast. Glede na jesensko napoved Evropske komisije je bil za obe leti narejen popravek navzgor, in sicer za 0,2 odstotni točki. Kljub vsemu pa možnosti za rast še naprej ovirata šibko naložbeno okolje ter relativno visoka stopnja brezposelnosti, ki v evroobmočju že tri leta vztraja nad 10 odstotki. Napoved omenja tudi tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi (Rusija), nestanovitnostjo finančnih trgov ter nedoslednim in nepopolnim izvajanjem strukturnih reform. Po drugi strani bi lahko bile koristi nizkih cen energentov v Evropi kot neto uvoznici nafte večje od trenutnih napovedi oziroma pričakovanj, kar bi imelo pozitiven vpliv na gospodarsko rast.

Cena nafte se je sicer v minulem tednu močno zvišala (+8,7 %) in je imela pozitiven učinek zlasti na donosnost delnic energetskih družb. Pri tem pa velja omeniti, da se je stanje v naftni industriji v zadnjih mesecih precej spremenilo. ZDA, ki so največje porabnice in so lani postale tudi največje svetovne proizvajalke nafte, od leta 2012 namreč močno povečujejo proizvodnjo nafte iz skrilavcev. Kljub rekordni proizvodnji pa zadnja poročila kažejo, da se število naftnih vrtin zmanjšuje. Tako je denimo samo v zadnjem tednu število vrtin v ZDA upadlo za 83 in zdaj znaša 1140, od oktobra 2014 pa se je znižalo kar za četrtino. Zmanjševanje investicij za raziskovanje in črpanje nafte ter posledično nižja ameriška proizvodnja pa bi lahko pripomogla k umiritvi padanja in stabilizaciji cene nafte.

Za konec omenimo še spodbudne podatke o zaposlovanju v ZDA: v preteklih treh mesecih se je število zaposlenih povišalo (največ v zadnjih 17 letih), prav tako je porasel povprečni zaslužek na uro. Optimistični podatki v  povezavi z napovedanim letošnjim višanjem obrestnih mer so povzročili, da je zahtevana donosnost do dospetja 10-letne ameriške obveznice v petek porasla na 1,96 %, potem ko je še v začetku tedna znašala manj kot 1,7 %. V ZDA so za pozitivno razpoloženje vlagateljev sicer kljub rastočim stroškom dela poskrbeli tudi solidni poslovni rezultati družb za zadnje četrtletje lanskega leta. Do sedaj je rezultate objavilo že približno 65 % družb, ki so vključene v indeks S&P. Najvišjo rast prodaje v minulem četrtletju so zabeležile družbe, ki se ukvarjajo s potrošnimi storitvami, informacijsko tehnologijo in javnimi storitvami, medtem ko so se – pričakovano – z upadom dobička soočile predvsem družbe iz energetskega sektorja.