23. 07. 2018

Ko je že kazalo, da bo teden minil brez novih zaostrovanj glede zunanje trgovine, je Trump v petek ponovno žugal Kitajski. Ravno v nasprotju s tovrstno taktiko pa sta Japonska in EU podpisala največji zunanjetrgovinski bilateralni sporazum na svetu. Ameriška podjetja z rezultati še naprej pozitivno presenečajo.

V EUR	V zadnjem tednu (13.7.2018-20.7.2018)*	Letos (31.12.2017-20.7.2018)*
Svet - MSCI World*	-0,09 %	+4,42 %
ZDA - S&P 500*	-0,28 %	+7,60 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,15 %	-0,91 %
Japonska - Topix*	+1,24 %	-1,05 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,82 %	-5,16 %

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Po začasnem zatišju okoli potencialnih trgovinskih vojn, na kar so se pozitivno odzvali tudi kapitalski trgi, je ameriški predsednik Donald Trump ponovno udaril. V petek je namreč izrazil pripravljenost, da uvede carine za kitajsko blago v vrednosti 500 milijard dolarjev, kar je skoraj celoten kitajski uvoz v ZDA. Trump že dalj časa obtožuje Kitajsko, da se ne drži mednarodnih pravil glede mednarodne trgovine, med drugim jim očita krajo intelektualne lastnine, saj naj bi morala ameriška in druga tuja podjetja Kitajski razkrivat tehnologijo, če želijo dostop do njihovega trga. Na drugi strani pa Kitajska zanika vse očitke in si hkrati ne želi spreminjati obstoječih trgovinskih sporazumov z ZDA, ki ščitijo kitajske družbe pred tujo konkurenco. Trump se sicer že od začetka mandata trudi zmanjšati trgovinski primanjkljaj s Kitajsko, ZDA namreč uvozijo za dobrih 500 milijard dolarjev dobrin iz Kitajske, tja pa jih izvozijo le za 130 milijard.

Gospodarstvo ZDA še naprej kaže znake robustne rasti. Tako je na primer indeks vodilnih indikatorjev, ki ga računa The Conference Board in skuša napovedati prihodnjo ekonomsko aktivnost v gospodarstvu, junija porasel za 0,5 %, kar je preseglo tudi napovedi analitikov. Rast indeksa je predvsem posledica dobrih razmer na trgu dela, kjer je na primer julija število novih prosilcev za denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti upadlo na najnižjo stopnjo od leta 1969. Hkrati se je junija bolj od pričakovanj povečala tudi industrijska proizvodnja. Na kapitalske trge bi lahko negativno vplivala nedavna napoved guvernerja ameriške centralne banke (Fed) Jeroma Powella, da bo Fed nadaljeval s postopnim dvigovanjem obrestne mere, predvsem z namenom obvladovanje stopnje inflacije okoli ciljne vrednosti. V tem primeru bodo na slabšem predvsem podjetja v bolj cikličnih panogah, ki so bolj odvisna od cene zadolževanja, kot je na primer nepremičninski sektor.  

V nasprotju s pristopom Trumpa sta EU in Japonska, ki predstavljata skoraj tretjino svetovnega gospodarstva, podpisali trenutno največji bilateralni trgovinski dogovor na svetu. Države EU in Japonska so se namreč zavezale, da ukinejo praktično vse medsebojne carinske dajatve na 130 milijard evrov vredne trgovine, s čimer naj bi evropska podjetja privarčevala približno milijardo evrov na leto. Po podatkih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) naj bi bili na Japonskem evropski izdelki v povprečju carinjeni za 1,6 %, obratno pa povprečno carina na Japonske izdelke v EU znaša 2,9 %. Sporazum naj bi začel veljati po uradni potrditvi zakonodajalcev na obeh straneh predvidoma naslednje leto.

Sezona objav poslovnih rezultatov ameriških družb je v polnem teku. Doslej je poročila objavilo že 396 podjetij, pri čemer jih je prek 78 % preseglo svoje napovedi glede višine dobička. Še posebej veselijo dobri rezultati ameriških bank, saj je med največjimi šestimi ameriškimi bankami samo Wells Fargo, katera je še vedno sankcionirana s strani Feda, razočarala vlagatelje. Še posebej dobro se je odrezala ameriška investicijska banka Morgan Stanley, ki je zabeležila skoraj 40 % rast čistega dobička. Rast so zabeležili praktično na vseh področjih, najbolj na področju upravljanje premoženja in investicijskega bančništva.