19. 08. 2013

Evropa se po letu in pol poslavlja od recesije, v preteklem tednu pa je pozitivno presenetil tudi nemški indeks podjetniškega zaupanja ZEW, kar kaže na to, da se zaupanje v največje evropsko gospodarstvo še krepi. Na drugi strani Atlantika se okrevanje nadaljuje, a sodeč po objavah gospodarskih podatkov preteklega tedna se je tempo okrevanja rahlo upočasnil.

Regija	V zadnjem tednu (9.8.2013-16.8.2013)*	Letos (31.12.2012 - 16.8.2013)*
Svet - MSCI World	-1,01%	+11,69%
ZDA - S&P 500	-1,93%	+15,04%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,14%	+9,54%
Japonska - Topix	-0,95%	+16,31%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,89%	-10,03%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

V Evropi smo nestrpno pričakovali zlasti sredino objavo o gospodarski rasti evroobmočja v letošnjem drugem trimesečju. Podatki za območje evra in tudi celotno Evropsko Unijo so bili spodbudni, saj sta območji v letošnjem drugem četrtletju dosegli 0,3 % rast bruto domačega proizvoda (BDP). Dobre novice prihajajo predvsem iz Francije in Nemčije, saj je BDP slednje porasel za 0,7 %, francoski pa za 0,5 %. Razlog za pospešek nemške gospodarske rasti gre zlasti iskati v domačemu povpraševanju, ki ga poganja predvsem zasebna potrošnja, prebujajo pa se tudi investicije podjetij. Tudi kazalnik zaupanja vlagateljev, ki ga meri ZEW, je avgusta precej presegel pričakovano raven 39,9 in dosegel vrednost 42, kar je največ po marcu 2013. To krepi signale, da se gospodarska aktivnost v Nemčiji še naprej stopnjuje. Med ranljivimi evrskimi državami, poznanimi tudi pod oznako PIGS, sta Italija in Španija tudi v drugem četrtletju ostali ujeti v primežu recesije, vendar kot kažejo podatki, se krčenje njunega BDP upočasnjuje. Nasprotno pa je Portugalska po dveh letih uspela izplavati iz recesije, saj je z 1,1 % rastjo BDP-ja, ki je v prvi vrsti posledica krepitve izvoza, v četrtletni primerjavi dosegla najvišjo gospodarsko rast med vsemi državami EU.

Na drugi strani Atlantskega oceana so objave podatkov kar po vrsti nekoliko zaostale za pričakovanji. Eden takšnih je bil podatek o obsegu trgovine na drobno v ZDA, ki je pokazal, da se je slednji v juliju povečal že četrti mesec zapored, a je dinamika rasti rahlo upadla, kar je nekoliko skalilo pozitivno razpoloženje na borznem parketu. Podobno sladko grenak priokus (sicer izboljšanje, a šibkejše od pričakovanj) je bil prisoten tudi pri objavah števila stanovanjskih novogradenj v ZDA, indeksu potrošniškega zaupanja, julijski industrijski proizvodnji ter regijskih anketnih indeksih o pričakovani proizvodnji aktivnosti. Da se okrevanje, sicer z nižjo intenziteto od pričakovane, le nadaljuje, pa med drugim priča tudi objava števila novih prošenj za nadomestila brezposelnim, ki tako nizko ni bilo vse od oktobra 2007. Zaradi tega ter zgodovinsko nizkih obrestnih mer za hipotekarne kredite se vse več ljudi opogumlja za nakup stanovanja. Posledično so tudi ameriški gradbinci postali bolj optimistični, kar spet vodi do gradenj več novih stanovanj ter več novih zaposlitev.

Med novicami iz podjetij lahko izpostavimo računalniško podjetje Dell, ki velja za eno izmed največjih poražencev zaradi premika potrošnikov od klasičnih namiznih in prenosnih računalnikov k »pametnim« telefonom in tabličnim računalnikom. Družba je v drugem četrtletju ustvarila za kar 72 % nižji čisti dobiček, kar je v večji meri posledica padca prodaje osebnih računalnikov. Vlagatelje je z nizko prodajo razočaral tudi trgovski velikan Wal-Mart, ki je znižal tudi poslovne cilje za letošnje leto. Po drugi strani so vlagatelji v preteklem tednu bolj povpraševali po delnicah podjetja Apple, saj pričakujejo, da bo v začetku septembra podjetje predstavilo že peto različico iPhona, novega konkurenta pametnim telefonom podjetja Samsung, ki je v tem segmentu vodilni svetovni proizvajalec. 

Pretekli teden je postregel z novimi spodbudnimi podatki o okrevanju svetovnega gospodarstva, dokaz o tem je tokrat prišel iz stare celine. V tem duhu je svetovno povpraševanje po zlatu v drugem četrtletju doseglo najnižjo raven v zadnjih štirih letih, največji upad pa je doseglo investicijsko povpraševanje. Kot kaže, postaja evropska makroekonomska slika vedno bolj sijoča v primerjavi z zlatom in zato vse več vlagateljev obrača svoje zanimanje od »varnega zatočišča« tudi k delnicam evropskih podjetij.