03. 09. 2018

Globalni delniški trgi kljub težavam v Turčiji in trgovinskim sporom nadaljujejo z rastjo. Upad delniških tečajev je bil prisoten samo v Evropi, kjer se nadaljuje proračunska negotovost v Italiji in slabšanje gospodarske klime.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu (24.8.2018-31.8.2018)*	Donosnost letos (31.12.2017-31.8.2018)*
Svet - MSCI World*	+0,94%	+9,14%
ZDA - S&P 500*	+1,23%	+13,99%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,33%	+1,13%
Japonska - Topix*	+1,93%	+1,53%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+0,85%	-3,50%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.

Trumpova trgovinska saga se nadaljuje. V ponedeljek so trgi spodbudno sprejeli novico, da so ZDA in Mehika dosegle dogovor o ameriškem prostotrgovinskem sporazumu. Ameriški predsednik sicer meni, da je dogovor mogoč tudi brez Kanade, a Mehičani želijo, da bi dogovor vključeval tudi severno sosedo ZDA. Pogajanja z EU so zastala, saj je Trump zadnjo odmevno evropsko ponudbo, da bi EU uvedle ničelne carine na avtomobile, če bi ZDA storile enako, zavrnil kot nezadostno. Hkrati je Trump izpostavil, da razmišlja o novih carinah na kitajske proizvode v vrednosti 200 milijard dolarjev, ki bi imele »zanimive« posledice, saj Kitajska ne bi mogla odgovoriti s podobnim ukrepom, saj ta znesek precej presega celoten letni uvoz ameriškega blaga na Kitajsko. Slednja bi se tako mogla zateči v bolj kreativne in dolgoročne ukrepe, ki bodo usmerjeni proti ameriškim multinacionalkam na Kitajskem. Trgovinsko dogajanje ni imelo negativnega vpliva na borze, saj je po 3453 dneh brez 20 % korekcije ameriški indeks dosegel tehnično gledano najdaljši bikovski trend v zgodovini. Vsebinsko gledano bi sicer krono najdaljšega zgodovinskega trenda bilo primerneje podeliti bikovskemu trendu, ki se je začel leta 1987 in trajal 4494 dni vse do marca 2000, skupaj kar 1041 dni dlje.

Med ameriškimi podjetji se nadaljuje prevzemna mrzlica, saj si zaradi manjše priljubljenosti pijač Coca Cole in Pepsi oba proizvajalca gaziranih pijač želita diverzifikacije. Coca Cola se je odločila za širitev v kavni posel z nakupom največje angleške verige kavarn Costa za 4,4 milijard evrov, družba Pepsi pa se je odločila za 2,8 milijard evrov težak nakup podjetja Soda Stream in s tem širitev na trg bolj zdravih pijač. Na londonski borzi pa je odmevala novica, da se je prestižni proizvajalec vozil Aston Martin s 105 letno tradicijo odločil, da svoje delnice ponudi v javni ponudbi (IPO). Po javni prodaji Ferrarijevih delnic leta 2016 je to že drugi težko pričakovani IPO proizvajalca športnih vozil. Pričakovana tržna kapitalizacija podjetja znaša 4,3 milijard evrov, analitiki pa hkrati pričakujejo, da bi se podjetje lahko hitro uvrstilo v londonski delniški indeks FTSE100.

V Evropi se je nadaljevalo negativno razpoloženje in evropske delnice so bile med poraženci preteklega tedna. Zaradi ohlajanja evrskega gospodarstva ter negotovosti glede trgovinskih sporazumov in italijanskih političnih razmer je letošnja donosnost evropskih delnic nižja tako od donosnosti japonskih kot ameriških delnic. Slabšanje gospodarske klime v Evropi je prisotno že od začetka leta in ECB je v svoji junijski napovedi znižala pričakovano rast gospodarstva z 2,4 odstotka na 2,1 odstotka. V petek je agencija Fitch spremenila svoja pričakovanja glede bonitetne ocene Italije v negativna zaradi nevarnosti, da bi italijanski proračunski primanjkljaj nove vlade lahko presegel 3 odstotke BDP-ja. Razkorak med italijanskimi in nemškimi obveznicami je bil posledično v petek najvišji po letu 2014, donosnost italijanskih delnic pa je v letošnjem letu druga najnižja v zahodni Evropi. Italijanski finančni minister sicer umirja trge, da bo nov proračun, objavljen do konca meseca, spoštoval proračunski dogovor. Grčija je po 8 letih zaključila s tretjim programom pomoči. Tudi po koncu programa bo ta v prihodnjih letih morala nadaljevati z varčevalnimi ukrepi, saj delež dolga v BDP znaša enormnih 182 odstotkov. Po letih dolgotrajne recesije je gospodarska rast v letu 2017 znašala 1,4, letos pa ekonomisti pričakujejo 2,1 odstotno rast. Zahtevana donosnost na 10 letno grško obveznico je upadla z več kot 10 odstotkov na 4,4 odstotka in je, zanimivo, samo 1,2 odstotni točki nad italijansko.

Turška kriza se nadaljuje. S čedalje višjo stopnjo inflacije, avgusta je denimo znašala visokih 17,9 % in je bila najvišja po letu 2003, je vrednost turške lire glede na dolar upadla največ po letu 2001. 13. septembra bo zasedala centralna banka in vlagatelji bodo z zanimanjem spremljali, ali bo odločitev o dvigu obrestnih mer sprejeta neodvisno ali bodo odločevalci podlegli pritiskom Erdogana, ki želi nižje obrestne mere.