01. 06. 2007

Nedavno je skupna tržna kapitalizacija evropskih delniških trgov prvič po letu 1918 prehitela kapitalizacijo severnoameriških borz, Evropska unija (EU) pa se že od zadnje širitve ponaša z naslovom največjega gospodarskega območja na svetu, pred ZDA in Japonsko. Vendar Evropa ni zadovoljna zgolj s trenutnimi naslovi, želi in zmore doseči še veliko več.

Medtem ko se gospodarska rast v ZDA upočasnjuje, se v Evropi po več letih zatišja počasi vendarle povečuje Tako je stopnja rasti realnega BDP v evroobmočju lani prvič po letu 2000 prehitela stopnjo rasti BDP v ZDA. K višji gospodarski rasti v EU sta največ pripomogli potrošnja prebivalstva in povečana stopnja investicij. Omenjena dejavnika naj bi bila tudi v prihodnje glavni gonilni sili za gospodarsko rast v Evropi.Potrošnjo bodo po pričakovanjih spodbujali predvsem višji realni razpoložljivi osebni dohodek, nižja inflacija in boljše razmere na trgu dela. Tako je bilo lani v evroobmočju odprtih 2 milijona, v celotni EU pa kar 3 milijone novih delovnih mest, kar je Evropo pripeljalo do najnižje stopnje brezposelnosti v zadnjem desetletju. Zato ni presenetljivo, da je tudi zaupanje evropskih potrošnikov na najvišjem nivoju po letu 2001.

Optimizem je občuten tudi v proizvodnji, saj je tudi hitrost povečevanja investicij v proizvodnjo na najvišjem nivoju po letu 2001, prav tako pa se je precej povečala uporaba obstoječih kapacitet (vir: Spomladanska napoved Evropske komisije). Dobro podlago za nadaljnjo rast proizvodnje in potrošnje omogočajo zgodovinsko gledano še zmeraj zelo ugodni pogoji financiranja na kapitalskih trgih.

Obstajajo seveda tudi tveganja

Krepitev evra zmanjšuje konkurenčnost izvoza gospodarstev EU. Zaenkrat se neto izvoz Evropske unije kljub temu povečuje, močan evro pa tudi znižuje inflacijske pritiske. Evropski proizvajalci imajo še precej prostora pri izboljšanju učinkovitosti ter pri tehnološkem razvoju. Številne evropske države so sprejele ali napovedale reforme pokojninskih sistemov in sistemov zdravstvenega varstva, kar naj bi povečalo učinkovitost gospodarstva, a le pod pogojem, da bodo reforme uspešne. Morebitna neučinkovita izvedba pokojninskih reform predstavlja visoko dolgoročno tveganje tudi za kapitalske trge.

Evropske delnice danes niso drage

Vzpodbudna ekonomska slika in za razvite trge nadpovprečna perspektiva nista edina razloga za naložbo v delnice evropskih družb. Po kazalnikih P/E (le-ta nam pove, koliko evrov moramo plačati, da z nakupom delnice dobimo 1 evro lanskega dobička podjetja) in tekoča dividendna donosnost so delnice v Evropi v povprečju cenejše od delnic v ZDA in na Japonskem. Znotraj Evrope so slovenske delnice med dražjimi, saj danes en evro čistega dobička slovenskih podjetij stane skoraj dvakrat več kot pri največjih evropskih družbah. Tekoča dividendna donosnost za največje evropske družbe skoraj dosega donosnost do dospetja 10-letnih obveznic Evropske centralne banke (le-ta trenutno znaša 4,15%).

Vzajemni sklad NLB Skladi - Sklad evropskih delnic

Vzajemni sklad NLB Skladi - Sklad evropskih delnic je dober približek evropskega gospodarstva, saj vsebuje naložbe v izdajatelje iz vseh ključnih evropskih držav in gospodarskih panog. Predstavlja primerno in dobro razpršeno delniško naložbo za tiste vlagatelje, ki verjamejo v nadpovprečno perspektivnost gospodarstev EU na dolgi rok. V osemdesetih letih je med razvitimi trgi kraljevala Japonska, v devetdesetih ZDA, morda pa je zdaj prišel čas za EU. Seveda pa mora vlagatelj najprej presoditi, koliko delniških naložb mu dopušča njegov osebni finančni profil.

Več informacij o tem vzajemnem skladu lahko dobite na spletni strani www.nlbskladi.si.

Lan Filipič, upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.