16. 11. 2015

Na vlagatelje je poleg pričakovanj o decembrskem dvigu obrestnih mer v ZDA vplivalo tudi šibkejše okrevanje evropskega gospodarstva, zaradi česar bo Evropska centralna banka (ECB) decembra najverjetneje posegla po novih spodbudah.

Regija	V zadnjem tednu (9.11.2015 - 13.11.2015)	Letos (31.12.2014 - 13.11.2015)
Svet - MSCI World*	-2,84 %	+9,16 %
ZDA - S&P 500*	-3,53 %	+10,85 %
Evropa - DJ STOXX 600*	-2,74 %	+7,88 %
Japonska - Topix*	+1,75 %	+24,12 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-3,58 %	-3, 14 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Na stari celini so bile v preteklem tednu v ospredju objave o stanju evropskega gospodarstva. Kljub monetarnim spodbudam je evroobmočje v tretjem četrtletju zabeležilo šibko, le 0,3 %, rast. Zagon je izgubilo tudi nemško gospodarstvo, na kar je vplivalo predvsem ohlajanje Kitajske in posledično nižje povpraševanje razvijajočih se gospodarstev po izdelkih največjega evropskega gospodarstva. Objavljeni podatki upočasnjene rasti evropskega gospodarstva dajejo podlago za dodatno ukrepanje ECB, na kar je v preteklem tednu opozoril tudi njen šef g. Draghi. ECB bo tako po vsej verjetnosti že na decembrskem zasedanju podaljšala sedanji program kvantitativnega sproščanja, ki se sicer zaključi septembra 2016, možno pa je tudi dodatno znižanje ključne depozitne obrestne mere, na kar nakazuje tudi gibanje 3- in 6-mesečnega EURIBOR-ja. Če je bil prvi že od aprila letos negativen, pa je zaradi pričakovanj o novih spodbudah sedaj postal negativen tudi 6-mesečni. Ključni razlog za dodatne spodbude gre poleg upočasnitve okrevanja evroobmočja iskati predvsem v nizki inflaciji, ki se nahaja daleč pod želeno 2 % ravnjo. Poslabšanje razpoloženja v svetovnem gospodarstvu je izmeril tudi münchenski inštitut za ekonomske raziskave (IFO), ki se je v tretjem četrtletju, predvsem na račun manj optimističnih napovedi, znižalo že drugič zapored. Prav tako je upočasnitev gospodarske aktivnosti na razvijajočih se trgih vplivala na znižanje napovedi rasti globalnega gospodarstva (na 2,9 %) OECD.

Onkraj Atlantika so poročali o mešanih podatkih. Po podatkih Univerze v Michiganu so ameriški potrošniki novembra bolje razpoloženi glede gospodarskega položaja in osebnih financ kot mesece poprej, predvsem na račun nižjih cen bencina, ki zvišuje razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Nasprotno je nekoliko razočaral podatek o prodaji na drobno ter znižanje cen s strani proizvajalcev, kar bi lahko vplivalo na odločitev glede spremembe obrestne mere s strani FED-a v prihodnjem mesecu. Na ameriških tleh se zaključuje tudi objava poslovnih rezultatov družb za tretje četrtletje. Dobički družb, vključenih v indeks S&P 500, so na letni ravni v povprečju upadli za 4,64 %, pri čemer so se ponovno podpovprečno odrezale predvsem družbe iz energetskega sektorja ter sektorja surovin. Nizka cene nafte je tudi v tem četrtletju klestila dobičke energetskih podjetij, ki so tako že četrto čertrtletje zapovrstjo v največji meri prispevala k slabšim skupnim poslovnim rezultatom ameriških podjetij, ohlajanje Kitajske pa je prek nižjih cen surovin prizadelo tudi surovinska podjetja. Kljub upadu rasti dobičkov pa sezona rezultatov skupno presega pričakovanja analitikov. Ti so namreč zaradi krepitve dolarja, ki neugodno vpliva na ameriške izvoznike in ohlajanja globalnega gospodarstva, pričakovali večji negativni vpliv na poslovanje družb. Optimizem potrjuje tudi končna ocena objavljenih poslovnih rezultatov družb, kjer je 73 % družb z objavo poslovnih rezultatov preseglo pričakovanja analitikov, kar je več od dolgoletnega povprečja (63 %).

Na ravni podjetij je letošnja jesen postregla tudi s prevzemnimi zgodbami. Švicarski proizvajalec pesticidov, družba Syngenta AG, je tako že drugič letos postala prevzemna tarča. Medtem ko je ponudbo za prevzem spomladi dalo že ameriško podjetje Monsanto, ki pa ga je družba zavrnila, je prejšnji teden namero za odkup podalo kitajsko podjetjo China National Chemical Corp. Syngenta je transakcijo, vredno 42 milijard evrov, zaradi nizke cene zavrnila. V uspešnost prevzema ob obstoječi ceni dvomijo tudi vlagatelji, saj cena delnice na objavo namere ni bistveno odreagirala.

Konec tedna je svet zaznamoval tudi teroristični napad v Franciji, ki je s človeške plati velika tragedija. Na borze pa ta dogodek ne bo bistveno vplival, saj na evropsko gospodarstvo praktično ne bo imel učinka. Tudi sicer začetni padci ustvarjeni na borzi po takšnih dogodkih zgodovinski gledano ne trajajo predolgo - v preteklosti so delniški tečaji izgubo namreč nadoknadili že v mesecu dni.