01. 03. 2012

Recesija gor ali dol, zdravstvo je tisto zadnje, čemur smo se ljudje pripravljeni odpovedati. Na dobičkih družb iz sektorja Farmacija in zdravstvo se tako niti takšni recesiji, kot sta pok nepremičninskega balona v ZDA in evropska dolžniška kriza, praktično nista poznali. To sektor kljub nekaterim nevarnostim dela zanimiv za krizne in negotove čase.

Večina delnic, vključenih v podsklad NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški, velja za neciklične oziroma defenzivne, kar pomeni, da delnice družb iz sektorja Farmacija in zdravstvo v negotovih časih navadno veljajo za relativno varno pribežališče. V času rasti, večje naklonjenosti tveganju in splošni rasti na delniških trgih te družbe običajno zaostajajo za povprečnimi stopnjami rasti cen delnic na primerljivih kapitalskih trgih. Navedeni podsklad je tako v primerjavi z gibanjem podsklada NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški v letu 2008 imel za skoraj 15 odstotnih točk manj negativen donos, od zadnje recesije naprej pa je bila situacija ravno obrnjena. Tako je v letu 2009, v katerem je globalno gospodarstvo že dosegalo rast, podsklad Farmacija in zdravstvo delniški po donosu zaostal za rastjo podsklada Svetovni razviti trgi delniški za približno 7 odstotnih točk, v letu 2010 pa za približno 4 odstotne točke. V preteklem letu so vlagatelji zaradi večje negotovosti v povezavi z evropsko dolžniško krizo ponovno selili svoja sredstva v varnejše naložbe, kar se je poznalo tudi na donosnosti podsklada Farmacija in zdravstvo delniški, ki je za razliko od podsklada Svetovni razviti trgi delniški dosegel pozitivno donosnost.

Kot posledica današnjega načina življenja pa v razvitih državah narašča tudi število različnih bolezni, kar ustvarja dodatno povpraševanje izdelkih tega sektorja.

Nevarnosti?

Zaradi proračunskih lukenj držav po svetu se med vlagatelji pojavlja bojazen pred pritiskom držav za znižanje cen zdravil in zmanjšanje izdatkov za zdravstvene storitve, kar bi negativno vplivalo na dobičke in s tem cene delnic družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo zdravil ter storitvami zdravstvene nege. Poleg tega v naslednjih letih poteče kar nekaj najdobičkonosnejših patentov originalnih proizvajalcev zdravil, kar bi lahko ob pomanjkanju novih zdravil dodatno negativno vplivalo na te družbe.

Kaj pa priložnosti?

Velike farmacevtske družbe izpad prihodnjih prihodkov zaradi poteka patentov že danes skušajo nadomestiti z zniževanjem lastnih stroškov in ob poceni denarju tudi s prevzemi manjših družb, katerih cene ob napovedi prevzemov močno poskočijo. Poleg tega staranje prebivalstva in daljšanje življenjske dobe v razvitem svetu ustvarjata čedalje večje povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Kot posledica današnjega načina življenja in daljšanja pričakovane življenjske dobe pa v razvitih državah narašča tudi število različnih bolezni, kar ustvarja dodatno povpraševanje po izdelkih tega sektorja. Verjetno največjo rast v tem sektorju pa lahko pričakujemo v državah v razvoju, ki bodo z napredkom in staranjem svojega za zdaj v povprečju relativno mladega prebivalstva čedalje več denarja namenile za zdravstvo.

V prid temu sektorju govori tudi glede na kazalnik P/E zgodovinsko ugodno vrednotenje, ki se kljub necikličnosti panoge in manjšemu tveganju (merjenemu z nihajnostjo cen delnic) ne razlikuje bistveno od povprečne vrednosti kazalnika P/E svetovnih delnic.