21. 09. 2015

V preteklem tednu so bile oči vlagateljev uprte v odločitev ameriške centralne banke glede stopnje referenčne obrestne mere, ob koncu tedna pa so Grki ponovno stopili na volišča.

v EUR	V zadnjem tednu (11.9.2015-18.9.2015)*	Letos (31.12.2014 - 18.9.2015)*
Svet - MSCI World*	+0,03%	+1,53%
ZDA - S&P 500*	-0,35%	+1,23%
Evropa - DJ STOXX 600*	-0,27%	+3,57%
Japonska - Topix*	-0,71%	+10,77%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+3,21%	-7,63%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Pretekli teden je minil v pričakovanju odgovora na vprašanje, ali bo ameriška centralna banka (Fed) prvič po skoraj desetih letih dvignila ključno obrestno mero. Na dvodnevnem zasedanju Odbora za odprti trg (FOMC) je predsednica Fed-a Janet Yellen sporočila, da bo Fed z dvigom obrestne mere še počakal, kot razlog pa je navedla negotovo globalno okolje v povezavi z ohlajanjem gospodarske rasti držav v razvoju, kar bi lahko ustvarilo dodaten pritisk na že tako nizko inflacijo in upočasnilo ameriško okrevanje. Kljub temu se ameriška centralna banka še vedno nagiba k dvigu ključne obrestne mere na enem od prihodnjih zasedanj, ki bosta na sporedu konec oktobra ter decembra letos, pri čemer bodo za to odločitev še vedno ključni podatki o nadaljnjem okrevanju trga dela ter pričakovanja glede stopnje inflacije. Slednja po podatkih iz prejšnjega tedna ostaja na stopnji 0,2 % letno, medtem ko napoved za letošnje leto znaša 0,4 %, za prihodnje leto pa 1,7 %, kar pa je že bližje ciljni 2 % letni stopnji inflacije. Na zasedanju je Fed podal tudi nove ocene o gospodarski rasti ter zaposlenosti. Za letošnje leto napoveduje 2,1 % rast ameriškega gospodarstva, kar je višje od prej ocenjene 1,9 % rasti, za naslednje leto pa je svojo oceno znižal z 2,5 % na 2,2 %. Dodatno izboljšanje pričakuje tudi na trgu dela v ZDA. Ob koncu leta pričakuje 5 % stopnjo brezposelnosti, v naslednjem letu pa naj bi ta dodatno padla na 4,8 %.

Odziv vlagateljev na novico o nespremenjeni obrestni meri je bil negativen, kar je moč razbrati iz gibanja vrednosti delniških indeksov, saj so po objavi le-ti upadli nazaj na vrednosti z začetka tedna. Bolj kot ohranjanje nespremenjene obrestne mere je bilo prisotno razočaranje zaradi podaljšanja negotovosti o prvem dvigu ključne obrestne mere in nekoliko bolj črnogledih napovedi glede okrevanja globalnega gospodarstva, kar bi lahko upočasnilo ameriško gospodarstvo.

Konec tedna so bile v Evropi oči uprte v Grčijo. Tam so v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve, ki jih je ponovno dobila do sedaj vladajoča stranka Siriza z Aleksisom Ciprasom na čelu. Ta si je zagotovila 145 mest v 300-članskem parlamentu in bo koalicijo predvidoma sestavila v kombinaciji z desno usmerjeno stranko Neodvisna Grčija. Kljub še vedno slabim gospodarskim razmeram lahko po zadnjih volitvah, ki so bile poleg referenduma v juliju že druge letos, pričakujemo, da je Grčija prišla do politične stabilnosti, ki ji bo omogočila izvedbo že dogovorjenih reform in na ta način tudi prejem nove finančne pomoči.

Pretekli teden smo poleg gospodarskih objav lahko kar nekaj zanimivega dogajanja zasledili tudi pri posameznih podjetjih. Tako je največji proizvajalec piva na svetu Anheuser-Busch InBev podal namero za prevzem britanskega pivovarja SABMiller, zaradi česar je cena delnice slednjega po objavi pridobila skoraj 20 % vrednosti. S prevzemom bi se Anheuser-Busch InBev razširil še na hitro rastoči afriški trg, okrepil pa bi se tudi v Latinski Ameriki ter Aziji. Združeno podjetje bi, če bi prevzem uspel, proizvedlo približno tretjino letne svetovne porabe piva. Na drugi strani je negativno pozornost požel nemški avtomobilski koncern Volkswagen, ki ga je ameriška vladna agencija za varovanje okolja obtožila, da je v okoli pol milijona avtomobilov, ki jih je od leta 2008 prodal na trge v ZDA, vgradil računalniške programe, ki prelisičijo kontrole za emisijo izpušnih plinov. Zaradi kršitve bi avtomobilski koncern lahko doletela kazen v višini 18 milijard dolarjev, kar predstavlja okoli 8 % celotnih lanskoletnih prihodkov in skoraj 60 % več, kot je znašal lanski dobiček. Delnica je posledično danes izgubila okoli 18 % svoje vrednosti.