18. 12. 2023

Fed je na zadnjem letošnjem zasedanju ohranil obrestno mero na istem nivoju, a hkrati namignil, da bi zaradi dobrih obetov glede nivoja inflacije v prihodnjem letu lahko znižal obrestno mero za 0,75 odstotne točke, kar je večje znižanje od prejšnje napovedi. Tudi v Evropi so napovedi glede stopnje inflacije boljše od pričakovanj, toda zaradi različnih težav stare celine ji grozi tehnična recesija.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (8.12.2023 – 15.12.2023)	Donosnost letos* (31.12.2022 – 15.12.2023)
Svet - MSCI World	+1,17%	+20,41%
ZDA - S&P 500	+1,08%	+22,61%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,94%	+15,91%
Japonska - Topix	+0,85%	+14,31%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+1,25%	+5,67%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Vrednost ameriških delnic je že sedmi zaporedni teden v povprečju rasla, kar je najdaljše obdobje rasti od leta 2017. Indeks Dow Jones je temu primerno postavil nov rekord, indeks S&P 500 pa se je rekordu močno približal. Glavni razlog za rast v tem tednu je bilo zasedanje ameriške centralne banke (Fed), po katerem so med drugim sporočili, da letos ne bodo več dvigovali obrestne mere. Ta izjava je bila sicer dokaj pričakovana, a kar je vlagatelje navdalo z optimizmom, je to, da je Fed namignil, da naj bi naslednje leto kar trikrat znižal obrestno mero, kar je več od prejšnjih napovedi. Fed namreč napoveduje, da bo inflacija, merjena preko izdatkov za osebno potrošnjo (PCE), v prihodnjem letu upadla na 2,4 %, kar je le 0,4 odstotne točke nad ciljno inflacijo, v letu 2025 pa na 2,2 %. Septembra so namreč napovedovali 2,6 % PCE v 2024 in 2,3 % v 2025. Fed sicer za mero inflacije raje uporablja prej omenjene izdatke za osebno potrošnjo, kot sicer bolj splošno uporabljen indeks cen življenjskih potrebščin (PCI), saj naj bi se PCE bolj osredotočil na potrošniške navade, medtem ko PCI bolj arbitrarno določi košarico cen življenjskih potrebščin. Fed je izboljšal tudi napoved za gospodarsko rast z 2,1 % na 2,6 % za letošnje leto, za naslednje leto pa jo je le malenkost znižal na 1,4 %. Napovedi za brezposelnost tudi niso bistveno spreminjali in naj bi letos predvidoma znašala 3,8 %, naslednje leto pa 4,1 %.

Tudi Evropska centralna banka je na zadnjem zasedanju letos dala spodbudne napovedi glede inflacije. Za letos namreč napovedujejo 5,4 % inflacijo (prej so napovedovali 5,6 %), leta 2024 naj bi znašala 2,7 % (prej 3,2 %) leta 2025 pa 2,1 % (prej 2,1 %). Rast bruto domačega proizvoda (BDP) evroobmočja naj bi bila nižja kot v ZDA, in sicer naj bi letos znašala 0,6 %, naslednje leto pa 0,8 %. Evropa trenutno čuti posledice zgrešene energetske politike v povezavi z visokimi geopolitičnimi tveganji, nizke rasti produktivnosti in visoke ravni birokracije. ECB se je sicer odločila, da obrestnih mer ne bo spreminjala, a vlagatelji že špekulirajo, kdaj bo prišlo do prvih znižanj. Kljub temu zadnji podatki vedno bolj namigujejo, da bo letos evroobmočje v tehnični recesiji. Gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju letos se je namreč znižala za 0,1 %, vrednosti kompozitnega PMI indeksa, ki ga izračunava S&P Global, pa so v zadnjih treh mesecih nakazovale na nadaljnje krčenje aktivnosti. Vrednost PMI indeksa za december je namreč znašala 47 – vrednosti pod 50 nakazujejo na gospodarsko ohlajanje.

Novembrski podatki kažejo mešano sliko kitajskega gospodarstva. Industrijska proizvodnja je v zadnjem mesecu zrasla za 6,6 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je pozitivno presenetilo analitike, medtem ko je maloprodaja navkljub 10,1 % povišanju dosegla rast pod pričakovanji. Naložbe v osnovna sredstva so se v prvih 11 mesecih leta povečale za manj od pričakovanj, kar je posledica padca rasti infrastrukturnih projektov in znižanja naložb v nepremičnine. Stopnja urbane brezposelnosti je od oktobra ostala nespremenjena in znaša 5 %. Kitajski voditelji so se nedavno zbrali na rednem letnem srečanju, kjer so oblikovali ekonomsko politiko za naslednje leto. Na srečanju so se odločili, da bo fokus predvsem na oživitvi nizkega domačega povpraševanja, kot glavna tveganja pa so prepoznali slabo potrošniško zaupanje in težave nepremičninskega sektorja. Te ugotovitve so dokaj pričakovane in ne obetajo bistvenih sprememb strategije, hkrati pa so bili vlagatelji razočarani, ker niso obljubili nobenih bistvenih denarnih spodbud, ki bi lahko oživile gospodarstvo.