23. 09. 2013

Pretekli teden je dogajanje na borznih trgih zaznamovala odločitev o ohranitvi nespremenjenega programa obsega kvantitativnega sproščanja s strani ameriških centralnih bankirjev, kar je na borznem parketu, vsaj na dan objave, povzročilo val navdušenja.

Regija	V zadnjem tednu (13.9.2013-20.9.2013)*	Letos (31.12.2012 - 20.9.2013)*
Svet - MSCI World	+0,13%	+13,94%
ZDA - S&P 500	-0,48%	+16,97%
Evropa - DJ STOXX 600	+0,88%	+12,34%
Japonska - Topix	+0,96%	+20,01%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	+0,86%	-6,33%

* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.

Središče zanimanja vlagateljev je v preteklem tednu minilo v znamenju dvodnevnega zasedanja Odbora za odprti trg Ameriške centralne banke (FOMC). Kljub pričakovanju analitikov o znižanju 85 mrd dolarjev mesečnega programa odkupa državnih obveznic za vsaj 10 mrd dolarjev so centralni bankirji presenetili z odločitvijo o ohranitvi nespremenjenega obsega programa kvantitativnega sproščanja. V ZDA se sicer v zadnjih tednih lahko pohvalijo s spodbudnimi podatki s trga dela, vendar pa pričakovanja glede gospodarske rasti ostajajo zmerna. FED je svojo napoved glede rasti BDP v preteklem tednu še znižal; junija je napovedal od 2,3 % do 2,6 % rast, po novem pa meni, da bo gospodarska rast v 2013 med 2,0 % in 2,3 %. Obstoječ obseg monetarnih spodbud tako lahko pričakujemo, dokler ne bo zaznati bistvenega izboljšanja slike ameriškega gospodarstva.

Nepričakovano nadaljevanje denarnih spodbud v ZDA zmanjšuje verjetnost pravočasnega umika denarja iz obtoka ter s tem malenkost povečuje verjetnost dviga inflacije. Omenjeno se je pretekli teden pokazalo tudi z dvigom inflacijskih pričakovanj, v večji meri pa s porastom cen plemenitih kovin. Cena zlata je tako v sredo poskočila za 4,7 %, kar predstavlja najvišjo enodnevno rast v zadnjih štirih letih. Tudi srebro je na ta dan poskočilo za slabih sedem odstotkov, največ po novembru 2008, za odstotek sta se povišali tudi ceni platine in paladija. Pretirana skrb, da bi nadaljevanje »agresivnega« odkupovanja lahko povzročilo inflacijske pritiske, je trenutno vseeno še nekoliko odveč, letna inflacija potrošniških cen je namreč znašala 1,5 %, kar je precej pod ciljnih 2 %.

Dolar je takoj po objavi odločitve, da je bil začetek umika denarja iz obtoka prestavljen, v primerjavi z evrom izgubil 1,15 % vrednosti, kar je pripomoglo k negativni donosnosti ameriških delnic v preteklem tednu.

O spodbudnih novicah poročamo tudi s stare celine. Kazalnik razpoloženja med vlagatelji evroobmočja se je po meritvi inštituta ZEW septembra povzpel z avgustovskih 44 na 58,6 (v Nemčiji je vrednost kazalnika porasla z 42 na 49,6), kar je močno preseglo pričakovanja analitikov. Gospodarska dinamika v tekočem četrtletju, predvsem v Nemčiji, tako ostaja ugodna, čeprav po ocenah ekonomistov ne tako močna kot v drugem četrtletju. Ne glede na stopnjo okrevanja lahko v naslednjih šestih mesecih (obdobje, ki ga zajemajo pričakovanja v izračunu kazalnika) pričakujemo nadaljnje okrevanje evropskega gospodarstva. Poleg tega pa bo na prihodnje dogajanje na finančnih trgih ugodno vplivala tudi izvolitev nove (stare) nemške vlade.

Med objavami poslovnih rezultatov sta pozitivno presenetili podjetji za dostavo pošiljk Fedex, sicer znanilec splošne gospodarske klime, in dobavitelj programske opreme Oracle. Prvi je v drugem četrtletju čisti dobiček povečal za 7 %, pri čemer so skupni prihodki zaradi padca v letalskem transportu porasli le za 2 %. Cena delnice družbe je v preteklem tednu pridobila skoraj 7 %. Tudi družba Oracle je s 7,9 % rastjo dobička v drugem četrtletju presegla pričakovanja analitikov. Kljub padcu prihodkov iz naslova strojne opreme je družba močno povečala število programskih licenc in število uporabnikov v segmentu računalništva v oblaku.  

Kljub temu da do zmanjšanja denarnih spodbud s strani Ameriške centralne banke tokrat še ni prišlo, je ob nadaljnjem okrevanju ameriškega gospodarstva pričakovati postopen umik denarnih spodbud še v letošnjem letu.