18. 05. 2020

Počasi odkrivamo posledice ukrepov zajezitve koronavirusa. V EU so bile po pričakovanju najbolj prizadete mediteranske države, torej države, ki so sprejele najstrožje protikoronske ukrepe in kjer turizem predstavlja nadpovprečen delež gospodarstev. Trump zaostruje odnose s Kitajsko, ameriška centralna banka (Fed) pa poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi, a obrestne mere ne bo znižala pod 0%.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (8.5.2020-15.5.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-15.5.2020)
Svet - MSCI World*	-2,16%	-10,66%
ZDA - S&P 500*	-1,84%	-7,20%
Evropa - DJ STOXX 600*	-3,64%	-19,93%
Japonska - Topix*	-0,57%	-9,94%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,75%	-15,46%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

V sredo je guverner ameriške centralne banke poskrbel za rahlo vznemirjenje na kapitalskih trgih, potem ko je opozoril na precejšnje tveganje daljše recesije in pozval Belo hišo, naj sprejme dodatne ukrepe za zagon gospodarstva. Dolgoročna recesija, opozarja, povzroči tudi počasnejše okrevanje, saj delavci izgubijo stik s trgom dela in znanj dodatno ne razvijajo več, kar v povezavi s številnimi bankroti podjetij kasneje znatno oteži ponovno zaposlitev. Ta opozorila so nekoliko v nasprotju z izjavami na začetku aprila, ko so bili v Fed relativno optimistični glede gospodarskega okrevanja. Je pa guverner nervozo nekoliko ublažil z zagotovili, da bo Fed tudi v prihodnje še naprej v vsej svoji moči skrbel za likvidnost na kapitalskih trgih in pomoč gospodarstvu. Poudaril je tudi, da so si v Fed enotni in ne nameravajo pognati obrestnih mer v negativno območje, saj bi to predstavljal prevelik pritisk na dobičkonosnost bančnega sektorja. Predsednik Trump je namreč tvitnil, da bi tudi ZDA morale, podobno kot Japonska in Evropa, žeti koristi negativnih obrestnih mer.

Trump je poskrbel za dodatno negotovost, potem ko je v intervjuju zagrozil s prekinitvijo odnosov s Kitajsko zaradi njihovega ravnanja pri zajezitvi koronavirusa. Tak radikalen ukrep sicer ni realen, a retorika kaže, da se odnosi med državama ponovno zaostrujejo. Dodatno je Trump tudi izjavil, da pregledujejo poslovanja kitajskih delnic, ki kotirajo na ameriškem kapitalskem trgu, če se držijo ameriških računovodskih standardov. Pred epidemijo so se odnosi med državama, potem ko sta sklenili manj zahtevne sporazume, že počasi otoplili. V luči negativnega vpliva pandemije na gospodarstvo in tudi prihajajočih volitev za ameriškega predsednika konec letošnjega leta se povečuje verjetnost ponovne zaostritev odnosov.

Potem ko je bila aprila ameriška stopnja brezposelnosti »solidnih« 14,7 % in je celo nekoliko pozitivno presenetila analitike, je ameriška investicijska banka Goldman Sachs napovedala, da bo na vrhuncu krize stopnja brezposelnosti dosegla 25 %. Banka je precej dvignila svojo preteklo napoved, da bo vrh okoli 15 %, in sicer predvsem zaradi novih uradnih makroekonomskih podatkov, ki kažejo nekoliko slabšo sliko od prej pričakovane. Če se napoved uresniči, bo to najvišja stopnja brezposelnost od obdobja velike depresije v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Navkljub nekaterim pesimističnim napovedim pa zgodovina uči, da vse ni tako črno. Ameriški četrtletni BDP je v prvem četrtletju glede na predhodno upadel za 4,8 % (prevedeno na letno raven), kar je šele trinajstič v zgodovini ZDA od leta 1949, da je upadel za več kot 4 %. Ampak za vsakega od teh dogodkov velja, da je ameriški delniški indeks S&P 500 porasel za več kot 10 % v naslednjih 12 mesecih.

Gospodarstvo evroobmočja se je po podatkih Eurostata v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčilo za 3,8 %, kar je največji upad bruto domačega proizvoda (BDP) od začetka merjenja tega podatka leta 1995. Najslabše so jo po pričakovanjih odnesle države z najstrožjimi ukrepi pri zajezitvi koronavirusa. V Franciji je BDP upadel za 5,8 % odstotka, kar je največ po letu 1949, v Španiji se je gospodarstvo skrčilo za 5,1 %, v Italiji pa za 4,7 %. Podpredsednik Evropske centralne banke Luis de Guindos je ob tem sicer dejal, da smo najverjetneje najhujše že pustili za nami in da si lahko naslednje leto že obetamo znatno okrevanje – tudi do 6 % rast gospodarstva evroobmočja – čeprav priznava, da je negotovost še vedno velika.