10. 08. 2015

Grška borza se je po petih tednih končno odprla, a čeprav so tečaji grških delnic močno upadli, to ni negativno vplivalo na ostale evropske kapitalske trge. V ZDA je kombinacija slabših poslovnih rezultatov podjetij in dobrih makroekonomskih podatkov znižala tečaje. Najslabše so se v preteklem tednu ob nadaljevanju upadanja cen surovin odrezali trgi v razvoju.

Regija	V zadnjem tednu (31.7.2015-7.8.2015)*	Letos (31.12.2014 - 7.8.2015)*
Svet - MSCI World*	-0,64 %	+12,84 %
ZDA - S&P 500*	-0,85 %	+11,41 %
Evropa - DJ STOXX 600*	+0,18 %	+15,82 %
Japonska - Topix*	+1,37 %	+27,24 %
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-1,45 %	+2,19 %

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Potem ko je bila grška vlada prisiljena zapreti atensko borzo, da bi preprečila odtekanje kapitala iz države, so se v ponedeljek vrata atenske borze po petih tednih končno odprla. Sledil je rekorden enodnevni padec, saj je vrednost osrednjega grškega delniškega indeksa prvi dan upadla za dobrih 16 %. Po pričakovanjih so največji padec vrednosti zabeležile grške banke, ki so skoraj vse zaključile 30 % nižje, na kolikor je bila tudi postavljena omejitev dnevne spremembe cene. Do konca tedna so se tečaji grških delnic nekoliko umirili, tako da razen v primeru bank ni prišlo do večjih nihajev. Vlagateljev v preostale trge v Evropi pa se dogajanje v Grčiji očitno ni dotaknilo, saj tam ni bilo večjih pretresov: Nemčija je namreč v juniju zabeležila znatno rast tovarniških naročil, pozitivno pa je presenetila tudi rast industrijske proizvodnje. To nakazuje, da je okrevanje največjega evropskega gospodarstva še naprej robustno, kar je dobra novica tudi za ostale države evroobmočja. V četrtek je imela tiskovno konferenco angleška centralna banka (BOE), ki je izboljšala napoved za gospodarsko rast za letošnje leto z 2,5 % na 2,8 %, napovedala pa je tudi padec brezposelnosti in rast plač. Navkljub dobremu gospodarskemu okrevanju Velike Britanije BOE še ne bo dvignila ključne obrestne mere, saj je inflacija v državi praktično nična, nadaljnje padanje cene surovin pa bi že predstavljalo grožnjo deflacije.

Ameriške delnice so v minulem tednu beležile upad vrednosti. Četrtletni poslovni rezultati družb, predvsem iz panog Mediji in Biotehnologija, so namreč razočarali, po drugi strani pa so dobre makroekonomske objave povečale verjetnost, da bo ameriška centralna banka (Fed) zvišala ključno obrestno mero že septembra. Število novih prosilcev v primeru brezposelnosti je še naprej nizko in je minuli teden bilo zopet nižje od pričakovanj, stopnja brezposelnosti pa je ostala na sedemletnem minimumu. Tovarniška naročila so se povečala, proizvodna aktivnost pa se še naprej povečuje. Kar vlagatelje skrbi je, da so ti znaki okrevanja dovolj močni, da bo Fed, ki že dalj časa napoveduje dvig obrestne mere, to tudi naredil.

Najslabše so jo minuli teden odnesle delnice razvijajočih se trgov, predvsem na račun Brazilije in Kitajske. Brazilija se je namreč znašla v velikih gospodarskih težavah, saj se proračunski primanjkljaj vztrajno povečuje, stopnja inflacije je narasla prek 9 %, trend gospodarske aktivnosti pa je negativen – vlada tako za letos napoveduje 1,5 % padec bruto domačega proizvoda (BDP). Dodatno težavo predstavljajo nizke cene surovin, saj izvoz nafte in ostalih surovin predstavlja pomemben del prihodkov, državo pa pretresajo tudi večji korupcijski škandali in posledično politična nestabilnost. Brazilija je namreč v času debelih krav zamudila priložnost izvedbe potrebnih strukturnih reform, s čimer bi zmanjšala odvisnost od izvoza surovin. V preteklosti so bile težave prikrite zaradi visokih cen nafte, železove rude in drugih rudnin, ko pa so cene pričele upadati, so se razgalile vse pomanjkljivosti največjega gospodarstva Latinske Amerike. Kitajska je julija zabeležila 8,3 % padec izvoza, predvsem na račun nižjega povpraševanja in relativno močne valute, kar je že spodbudilo špekulacije o nadaljnjem znižanju ključne obrestne mere s strani kitajske centralne banke. Kitajska vlada sicer še naprej ohranja svojo napoved o 7 % gospodarski rasti v letošnjem letu, a vlagatelji vedno bolj dvomijo, da bo kitajsko gospodarstvo sposobno takšne rasti, skeptični pa so tudi glede pravilnosti tamkajšnjih makroekonomskih podatkov.