Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
27. 05. 2013
Hladna vremenska fronta je v preteklem tednu zajela tudi kapitalske trge, saj so tečaji delnic ključnih regij zaključili v rdečem območju. K opaznemu tedenskemu padcu tečajev delnic so ključno pripomogla pričakovanja, da bo Ameriška centralna banka (FED) upočasnila monetarne spodbude, v pomoč pa ni bila niti druga največja svetovna ekonomija, Kitajska, katere proizvodni sektor kaže znake ohlajanja.
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.
Poraženec med delniškimi indeksi je bil v preteklem tednu japonski indeks Topix, ki je teden zaključil več kot 3,5 % nižje (merjeno v EUR). Tudi delniški indeksi ostalih ključnih regij se v preteklem tednu niso odrezali pretirano bolje, a je potrebno izpostaviti, da so letošnje donosnosti večine kapitalskih trgov še vedno izredno pozitivne.
Za negativno ozračje preteklega tedna je v prvi vrsti poskrbela osrednja denarna ustanova ZDA (FED). Zapisnik zadnjega sestanka FED ter dodatna pojasnila guvernerja so namreč pokazali, da namerava FED na naslednjih srečanjih znižati trenutni nivo monetarnih spodbud, če se bodo razmere v gospodarstvu še naprej izboljševale (predvsem na področju trenutno še relativno šibkega trga dela v obliki padca stopnje brezposelnosti). Analitiki so novico označili kot negativno, saj je povečevanje količine denarja v gospodarstvu ena izmed pomembnih spodbud tečajem različnih finančnih instrumentov, znižanje »tempa« denarnega poplavljanja pa bi lahko pomenilo ukinitev te podpore. Negativno razpoloženje na ameriškem trgu sta presekali dve pozitivni makroekonomski novici. Prva je povezana z nepremičninskim trgom. Prodaja novih stanovanj in hiš je namreč v aprilu (glede na mesec prej) porasla za 2,3 %, s čimer je pozitivno presenetila investitorsko javnost, kaže pa na nadaljevanje okrevanja potrošnje in posledično tudi nepremičninskega trga. Druga se nanaša na trg dela, ki ga FED v največji meri spremlja kot indikator zdravja ameriške ekonomije. Število nadomestil za brezposelnost je v tednu, ki se je končal 17. 5. 2013, upadlo za 23.000 (na 340.000), medtem ko so analitiki pričakovali upad števila le na 345.000.
Največja porajajoča se ekonomija, Kitajska, v preteklem tednu prav tako ni prinesla dobrih novic. Preliminarna ocena anketnega kazalnika proizvodne aktivnosti (PMI Manufacturing) je namreč pokazala na ohlajanje kitajske proizvodnje. Omenjeni kazalnik je z majsko vrednostjo 49,6 razočaral vlagatelje (v aprilu je vrednost znašala 50,4) in nakazuje pa na prvi upad proizvodne aktivnosti na Kitajskem v zadnjih 7 mesecih. Analitike skrbi, da naj bi upad proizvodnje negativno vplival na gospodarsko rast tudi v drugem četrtletju, pri čemer že prvo četrtletje ni postreglo z izredno optimističnimi podatki (upočasnitev gospodarske rasti na 7,7 % letno).
Tudi Nemčija, dosedanji motor evropske ekonomije, je na gospodarskem področju razočarala. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je bila v prvem četrtletju 2013 glede na četrtletje prej komaj pozitivna, 0,1 %. Skromno rast gre pripisati predvsem izrazitemu padcu gradbene aktivnosti kot posledici hladnega vremena v Evropi ter težavam evropskih perifernih ekonomij in posledično njihovi šibki kupni moči. Med evropskimi državami lahko tokrat kot pozitivno novico preteklega tedna, sicer ne v delniškem, ampak v političnem oziroma makroekonomskem smislu, izpostavimo tudi Slovenijo, ki je po dolgotrajnem dogovarjanju med političnimi akterji le sprejela »zlato« fiskalno pravilo. Slednje naj bi postavilo temelje za uravnoteženje slovenskih javnih financ in s tem dalo pozitiven signal mednarodnim kapitalskim trgom o vzpostavitvi stabilnega javno-finančnega položaja države.
V podjetniškem svetu osrednjega dela Evrope je pretekli teden odmevala novica o ponujenem odstopu vodilnega moža Raiffeisen Bank International, ene izmed vodilnih bančnih ustanov v srednji in vzhodni Evropi. Herbert Stepic je odstop ponudil zaradi osebnih razlogov - po tem, ko so se v javnosti pojavile informacije o sumu utaje davkov pri nepremičninskih poslih v Aziji. Tečaj delnice RBI je v preteklem tednu sicer upadel za 3,4 %.
Z enim stavkom – slab teden za delniške trge.
Direktor sektorja za upravljanje tveganj
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.