13. 12. 2021

Višja inflacijska pričakovanja vlagateljev in možnost manj ohlapne denarne politike sta tudi v preteklem tednu krojila borzno dogajanje. Letna inflacija za mesec november je v ZDA tako dosegla kar 6,8 odstotka in je najvišja od leta 1982. Kljub temu pa je na trgu prevladal optimizem in upanje vlagateljev, da se bližamo vrhu inflacijskega vala. Ameriški indeksi so se tako znova odbili do novih vrhov.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (3.12.2021 - 10.12.2021)	Donosnost letos* (31.12.2020 - 10.12.2021)
Svet - MSCI World*	+3,24%	+30,27%
ZDA - S&P 500*	+3,77%	+37,34%
Evropa - DJ STOXX 600*	+2,77%	+22,33%
Japonska - Topix*	+0,38%	+10,42%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,08%	+5,93%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Strah pred novo različico koronavirusa omikron se je v začetku tedna nekoliko pomiril in med borznimi vlagatelji je znova zavladal optimizem. Največji odboj je bilo moč zaznati pri tehnoloških delnicah, ki so v primerjavi z ostalimi vrednostnimi papirji pridobivale največ. Med njimi je blestelo podjetje Apple, ki je na krilih dobrih poslovnih rezultatov vse bližje, da postane prvo podjetje s tržno kapitalizacijo 3.000 milijard dolarjev. Dobre novice so v ZDA prišle tudi s trga dela, saj je število novih vlog za nadomestilo zaradi brezposelnosti najnižje po septembru 1969. Številni analitiki in vlagatelji pa so opozarjali na močna neskladja med ponudbo in povpraševanjem, ki bi utegnila dvigniti letno inflacijo nad pričakovano. S tem bi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) morala prevzeti škarje in platno ter pospešiti proces zmanjševanja odkupov vrednostnih papirjev. Petkova objava o kar 6,8-odstotni rekordni inflaciji je kljub temu postregla z optimizmom, saj je med vlagatelji zavladalo upanje po luči na koncu tunela in bližajočem se vrhu inflacijskega vala. Ameriški indeksi so tako teden zaključili zeleno obarvani, med njimi pa je z novim rekordom najbolj izstopal Indeks S&P 500.

Evropski borzni indeksi so na krilih pozitivnih novic o blažjih simptomih nove različice koronavirusa prav tako beležili rast. Zaradi četrtkovih novic o morebitnem vnovičnem povečanju odkupovanja vrednostnih papirjev s strani Evropske centralne banke (ECB) so zahtevane donosnosti državnih obveznic upadle. Novih zaprtij držav ni na vidiku, saj se je večina evropskih držav raje zatekla k zaostrovanju ukrepov. Pozitivne novice prihajajo tudi z nemškega statističnega urada, ki je objavil podatke o industrijski proizvodnji v oktobru. Le-ta se je povečala za 2,8 odstotka, kar je precej več, kot je bilo sprva pričakovano. Svoj borzni debi je doživelo podjetje Daimler Truck, ki se je odcepilo od nemškega podjetja Daimler. Delnica Daimlerja je po odcepitvi upadla za 14 odstotkov.

Kitajski borzni indeksi so se pretekli teden prav tako gibali v zelenem območju. Indeks CSI 300 je zrastel za 3,1 odstotka, Shanghai Composite Index pa za 1,6 odstotka. Krivca za to sta kitajska centralna banka, ki je znižala zahtevane minimalne obvezne rezerve, in rast domače proizvodnje zaradi povečanega povpraševanja pred prihajajočimi prazniki. Kitajski nepremičninski trg je še vedno pod velikim pritiskom. Prodaja nepremičnin je iz meseca v mesec slabša, nove napovedi pa ne kažejo nobenega okrevanja. Slabe novice pa tokrat prihajajo z Japonske. Bruto domači proizvod je v tretjem četrtletju upadel za 3,6 odstotka, kar je več od pričakovanj analitikov. Slabe poslovne rezultate tamkajšnjih družb lahko pripišemo pandemiji, katere rezultat je manjše povpraševanje po japonskem blagu in s tem posledično manjši izvoz. Japonski borzni indeks Nikkei 225 je kljub slabi novici dosegel tedensko rast v višini 1,5 odstotka, merjeno v evrih.