14. 02. 2022

Podatek o 7,5 % stopnji letne inflacije v ZDA je na kapitalske trge prinesel kar nekaj nemira. Olje na razbeljen borzni parket prilivajo tudi zaostrovanja na ukrajinsko – ruski meji. Cena nafte pa je višja iz tedna v teden.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (4.2.2022 - 11.2.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 - 11.2.2022)
Svet - MSCI World*	-0,20%	-5,93%
ZDA - S&P 500*	-1,30%	-7,25%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,63%	-3,65%
Japonska - Topix*	+0,89%	-3,48%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+2,11%	+0,67%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Donosnost do dospetja 2 letnih ameriških obveznic, ki so precej občutljive na spremembe monetarne politike ameriške centralne banke, je v četrtek po objavi podatka o inflaciji porasla za 21 bazičnih točk, kar je najvišja dnevna rast po recesijskem letu 2009. Večina tržnih udeležencev ocenjuje, da bo FED dvignil ključno obrestno mero do junija za 100 bazičnih točk. V zadnjih dneh kratkoročne obrestne mere rastejo opazno hitreje kot dolgoročne, obrestna krivulja pa tako postaja vse bolj položna, kar običajno kaže na ohlajanje gospodarske rasti.

Skrb zbujajoča letna inflacija v ZDA pri 7,5 % predstavlja najvišjo rast po letu 1982. Če k temu dodamo še ukrajinsko ruski spor, ki podžiga rast cene nafte (cena nafte brent se je konec preteklega tedna oblikovala nad 95 USD za sodček, kar je največ po septembru 2014), to še dodatno krepi inflacijska pričakovanja.Kupna moč prebivalcev širom sveta se posledično pospešeno manjša, delavci z boljšo pogajalsko močjo pozivajo delodajalce k dvigu plač, da bi lahko ohranili pridobljeni življenjski standard, ekonomisti pa pri tem vidijo nevarnost za plačno inflacijsko spiralo, ki tako preko povratne zanke še dodatno krepi inflacijska pričakovanja.

Visoka inflacija, še posebno, če gre za visoko rast cen energentov in hrane, največ težav povzroča revnejšim slojem prebivalstva, saj se jim opazno povišuje delež dohodka, ki je porabljen za najbolj osnovne življenjske dobrine. S finančno varčevalnega vidika pa občutno višanje inflacijskih pričakovanj ni dobro niti za imetnike obveznic niti za imetnike delnic (delnice specifičnih podjetij so pri tem izvzete, saj visoka cena nafte denimo koristi dobičkonosnosti podjetij, ki črpajo in predelujejo nafto). Za imetnike delnic in obveznic pa ni nevarna samo hitra rast inflacijskih pričakovanj, ampak tudi nekoliko neposrečen odziv centralnih bank, ki z napovedanim (zakasnelim) višanjem obrestnih mer ne gasijo več samo inflacije, ampak lahko premočno in po nepotrebnem zavrejo gospodarsko rast. Svet se je po pandemiji covida v ekonomskem smislu znašel v podobnem okolju kot po svetovni vojni; dobava različnih dobrin je močno otežena. Nabavni direktorji v podjetjih poročajo o ozkih grlih na mnogih področjih. Po pandemični šok se tako manifestira predvsem na strani omejene ponudbe, povpraševanje se zgolj bliža normalizaciji pred pandemijo. Višje obrestne mere same po sebi tako ne bodo pripomogle k odpravi ozkih grl na strani ponudbe, zatrle bodo predvsem povpraševanje.

Rast energentov in rast stroškov (stanovanjskih) posojil deluje kot davek na ostalo potrošnjo, saj načeloma posameznik te stroške prednostno poravna. To pomeni, da se zaradi manj razpoložljivega dohodka sčasoma zmanjša povpraševanje po ostalih dobrinah, kar ima zaviralni učinek na rast cen. Že zdaj denimo zaznavamo znatno krajše zamude v pristaniščih, predvsem na Zahodni obali ZDA. Vse težave se seveda ne bodo odpravile čez noč, motnje pri dobavi nekaterih polprevodnikov bodo ostale z nami še vsaj tekom letošnjega leta. Veliko breme sedaj leži na plečih centralnih bank, ki bodo pri gašenju inflacijskega požara morale biti pozorne tudi na to, da se ne bo glavnina gašenja zgodila takrat, ko požara morda niti ne bo več.