18. 07. 2022

Pretekli teden je gibanje borznih tečajev ostalo nestanovitno, saj so si vlagatelji več dni razlagali podatke o inflaciji v ZDA. Najprej jih je presenetila najvišja rast cen življenjskih potrebščin od leta 1981, nato pa pomirila najnižja inflacijska pričakovanja Američanov v več kot enem letu. Za zanimiv dogodek je poskrbel tudi valutni par evro dolar, ki je prvič v dveh desetletjih padel pod pariteto.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (8.7.2022 – 15.7.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 15.7.2022)
Svet - MSCI World	-0,49%	-9,12%
ZDA - S&P 500	-0,07%	-7,69%
Evropa - DJ STOXX 600	-0,80%	-13,11%
Japonska - Topix	-0,61%	-10,12%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-2,85%	-10,04%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg.

Pričakovanja glede objav o inflaciji v ZDA so v preteklem tednu prevladovala v razpoloženju še pred objavo poročil, ki so se začela v sredo. Podatki v sredo so bili slabši od pričakovanj, zaradi česar so trgi močno padli. Ameriško ministrstvo za delo je poročalo, da se je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) v 12 mesecih, ki so se končali junija, zvišal za 9,1 %, kar je najvišja rast od leta 1981, pri čemer so cene samo meseca junija poskočile za 1,3 %. Medtem ko je bil delno kriv 11,2-odstotni skok cene plina v juniju, je navzgor presenetila tudi temeljna inflacija, ki izključuje hrano in energente. Signali iz četrtkove objave indeksa cen proizvajalcev (PPI) so bili bolj mešani. Inflacija cen pri proizvajalcih se je meseca junija povečala za 1,1 %, kar je več od pričakovanj in je bila najvišja od marca. Zvišanje je bilo močno osredotočeno na cene energentov, po drugi strani pa so nekatere cene močno padle – na primer cena lesa iglavcev je upadla za 22,6 %, cene kokošjih jajc pa za 30,2 %.

Zdi se, da so bili petkovi podatki o inflaciji interpretirani kot nedvoumno dobra novica, ki je pomagala spodbuditi močan odboj trga ob koncu tedna. Tako uvozne kot izvozne cene so se namreč junija zvišale precej manj od napovedi. Glede na raziskavo razpoloženja potrošnikov Univerze v Michiganu pa so petletna inflacijska pričakovanja Američanov v začetku julija upadla na 2,8 %, kar je najnižja raven v več kot enem letu. Kot kaže, je to poročilo okrepilo pričakovanja, da bo Fed na naslednjem srečanju ukrepal manj agresivno in zvišal temeljno obrestno mero za 75 bazičnih točk (0,75 %) namesto za 100 bazičnih točk, kot so začeli nakazovati terminski trgi.

Ob koncu tedna so vlagatelji začeli pogledovati proti prvim pomembnejšim poročilom o dobičkih podjetij v drugem četrtletju letošnjega leta. Sicer pa so bile pretekli teden tehnološke delnice med najdonosnejšimi, k čemur je pripomogla solidna rast delnice družbe Apple. Energetske delnice so jo odnesle slabše, saj je cena severno ameriške nafte WTI padla pod 100 USD, kar je blizu ravni pred rusko invazijo na Ukrajino.

Na poti do stare celine je evro prvič v dveh desetletjih padel pod pariteto z ameriškim dolarjem. V četrtek je namreč med dnevom tečaj upadel na 0,995 dolarja za en evro. Guverner francoske centralne banke je po tem dejal, da Evropska centralna banka spremlja padec evra zaradi njegovega vpliva na inflacijo (jo pospešuje). Omenil je tudi, da letošnji upad valutnega para ni nujno posledica temeljev evra, temveč krepitve dolarja, ki je močan predvsem zato, ker je tradicionalno varno zatočišče.

Italijanska vladajoča koalicija je skoraj razpadla po tem ko je premier Mario Draghi ponudil odstop. Gibanje petih zvezd je namreč bojkotiralo glasovanje zakona o življenjskih stroških. Draghi bo zdaj ponovno iskal konsenz koalicijskih partnerjev, potem ko je predsednik Sergio Mattarella zavrnil njegov odstop. Novica se je takoj odrazila na višjih zahtevanih donosnostih italijanskih državnih obveznic, pomnimo da se je letos razlika v obrestni meri do referenčnih nemških državnih obveznic že zelo povečala (za 0,8 odstotne točke) in da bi nadaljevanje tega trenda lahko povzročilo stresno situacijo, ne samo za Italijo, temveč za celo Evropo.