06. 01. 2025

Ta članek je del publikacije Analitski pregled, letnik 17, št. 1, januar 2025.

Infrastrukturne naložbe se v zadnjih letih uveljavljajo kot nov naložbeni razred dolgoročne narave. Ponuja stabilne in zanesljive donose, zaščito pred inflacijo ter pomembno prispeva k razpršitvi tveganj v portfelju.

Ključno vprašanje za vlagatelje je, kako in kdaj vključiti tovrstne naložbe v portfelj glede na posamezne cilje in strategije. Med profesionalnimi vlagatelji pa skorajda ni več dvoma o pomembnosti strateške alokacije sredstev, ki vključujejo alternativne naložbe, med njimi tudi infrastrukturo. Takšno razmišljanje postaja vse bolj razširjeno tudi med premožnejšimi posamezniki, ki aktivno upravljajo svoje premoženje.

Kaj so infrastrukturne naložbe?

Infrastrukturne naložbe so vlaganja v fizična sredstva, ki omogočajo osnovne storitve in javne dobrine, bistvene za delovanje gospodarstva in družbe. Sem sodijo:

• Transportna infrastruktura: ceste, železnice, letališča in pristanišča.
• Energetska infrastruktura: elektrarne, daljnovodi in distribucijska omrežja.
• Vodna in sanitarna infrastruktura: vodovodi, kanalizacija ter čistilne naprave.
• Telekomunikacijska infrastruktura: omrežja za mobilne in internetne storitve ter podatkovni centri.
• Socialna infrastruktura: bolnišnice, šole in drugi javni objekti, kot so zapori.

Tradicionalno je razvoj infrastrukture financirala država. Vendar pa so se z rastjo infrastrukturnih potreb, omejenimi proračunskimi sredstvi in iskanjem dolgoročnih stabilnih donosov razvile tudi oblike vlaganja zasebnega kapitala.

Zasebni kapital danes dopolnjuje javne naložbe, pri čemer prispeva inovativne rešitve, povečuje učinkovitost in omogoča dostop do globalnih finančnih virov, kar podpira trajnostni razvoj.

Prednosti za vlagatelje

Infrastrukturne naložbe vlagateljem zagotavljajo stabilne denarne tokove zaradi dolgoročnih pogodb in reguliranih prihodkov, kar zmanjšuje nihajnost. Poleg tega nudijo zaščito pred inflacijo, saj so prihodki pogosto indeksirani nanjo, infrastrukturna sredstva pa ohranjajo svojo vrednost. Nizka korelacija z drugimi razredi sredstev omogoča boljšo razpršitev tveganj.

Pristop profesionalnih vlagateljev

Profesionalni vlagatelji v zadnjih letih v svoje portfelje vse bolj vpeljujejo alternativne naložbe vključno z infrastrukturnimi naložbami. Pokojninski skladi in zavarovalnice so zaradi dolgoročne narave svojih obveznosti, ki se sklada z dolgoročno naravo infrastrukturnih naložb, še posebej primerni vlagatelji. Podatki iz spodnjega grafa kažejo, da se je v obdobju od leta 2018 dalje delež alternativnih naložb vztrajno povečeval in po zadnjih podatkih obsega v povprečju dobrih 30 % portfelja.

Številni akademski članki obravnavajo tematiko optimalne strukture naložb za različne vrste investitorjev. Med bolj zastopanimi so študije, ki proučujejo naložbene politike pokojninskih skladov in ena zanimivejših v zadnjem času je ravno prispevek inštituta EDHECInfra, ki ugotavlja, da se optimalni delež infrastrukturnih naložb giblje okoli 10 % portfelja ne glede na profil pokojninskega sklada. Pri bolj konservativnih vlagateljih je zgolj nekoliko večji delež infrastrukturnih dolžniških naložb in manjši delež lastniških. Kot vidimo je v praksi še nekaj razkoraka med dejansko alokacijo (6,4 %) in teoretičnim optimumom (10-13 %), vendar se vrzel vztrajno manjša.

Načini investiranja v infrastrukturo

Infrastrukturne naložbe ponujajo različne načine dostopa, ki se razlikujejo po zahtevnosti upravljanja, likvidnosti in korelaciji s tradicionalnimi naložbenimi razredi. Vlagatelji lahko izbirajo med naslednjimi pristopi:

Infrastrukturne naložbe na borzi

To so naložbe v podjetja ali infrastrukturne sklade, ki kotirajo na borzi in se ukvarjajo z upravljanjem infrastrukture.

Infrastrukturni skladi zasebnega kapitala

Ti skladi omogočajo vlaganje v infrastrukturne projekte, ki niso na borzi, kar pogosto vključuje večjo prilagodljivost in širši spekter sektorjev.

Direktne naložbe

Neposreden vstop v infrastrukturne projekte preko namenskih projektnih družb. Ta način omogoča največji nadzor, a zahteva tudi največjo angažiranost in strokovno znanje.

Naložbe na borzi so priljubljene zaradi svoje visoke likvidnosti in enostavnega upravljanja, vendar pogosto kažejo visoko korelacijo s tradicionalnimi naložbami, kar zmanjšuje njihovo učinkovitost pri razpršitvi tveganj. Nasprotno pa infrastrukturni skladi zasebnega kapitala predstavljajo uravnoteženo alternativo, saj omogočajo širšo izpostavljenost sektorjem, kot so obnovljivi viri energije in podatkovna infrastruktura, vendar zahtevajo sprejemanje manjše likvidnosti. Za vlagatelje, ki iščejo še večjo stopnjo nadzora in prilagodljivosti, so na voljo direktne naložbe. Te so sicer zaradi visokih kapitalskih zahtev, kompleksnosti in omejene likvidnosti primerne predvsem za institucionalne vlagatelje z dolgoročno strategijo.

Zakaj razmisliti o skladih zasebnega kapitala?

Skladi zasebnega kapitala postajajo vse bolj privlačna izbira, saj omogočajo dostop do premalo zastopanih sektorjev, kot so obnovljivi viri energije in podatkovna infrastruktura, ki jih tradicionalni borzni indeksi pogosto zanemarjajo. Ti skladi vlagateljem omogočajo dostop do inovativnih projektov, ki niso dostopni prek borznih naložb. Prav tako zmanjšujejo izpostavljenost nihajnosti delniških trgov in povečujejo diverzifikacijo portfelja.

Izbira načina investiranja je odvisna od ciljev vlagatelja, njegove tolerance do tveganja, likvidnostnih potreb in časovnega okvira. Borzne naložbe so primerne za tiste, ki iščejo enostavnost in likvidnost, medtem ko skladi zasebnega kapitala in direktne naložbe ponujajo bolj specializirano in dolgoročno usmerjeno izpostavljenost infrastrukturnim sektorjem.

Aktualni trendi na področju zasebnih infrastrukturnih skladov

Infrastrukturne naložbe so tesno povezane z megatrendi, kot so razogljičenje, digitalizacija, deglobalizacija in demografske spremembe. Povečan razvoj umetne inteligence in njenih infrastrukturnih potreb je močno vplival na usmeritev investicij, zlasti v digitalno infrastrukturo in proizvodnjo energije. V skladu s temi trendi raziskave med upravljavci napovedujejo, da bodo v letu 2025 najbolj perspektivne naložbe usmerjene v podatkovne centre, sledile pa jim bodo naložbe v obnovljive vire energije, rešitve za shranjevanje energije, pametna omrežja in polnilnice za električna vozila.

Pogosto se različne rešitve združujejo v posamezne projekte, na primer podatkovni centri, ki se napajajo z obnovljivimi viri energije in vključujejo sisteme za shranjevanje, kar omogoča t.i. 24-urno zagotovljeno dobavo energije. Na tem področju so bili zasebni infrastrukturni skladi v zadnjih letih izjemno aktivni. V rekordnih letih 2021 in 2022 so zbrali več kot 170 milijard USD zavez letno, kar deloma odraža odziv na državne spodbude med pandemijo. Tudi v bolj umirjenih obdobjih, kot je leto 2023, ki so ga zaznamovale višje obrestne mere in strožji pogoji financiranja, so zaveze presegale 120 milijard USD. Napovedi za leti 2024 in 2025 kažejo, da bodo številke iz leta 2023 presežene.

Glavna področja investiranja ostajajo obnovljivi viri energije in digitalna infrastruktura. Največji sklad (upravljalca Brookfield) je zbral kar 28 milijard USD zavez, medtem ko povprečna velikost skladov znaša približno 1 milijardo USD. To kaže na naraščajoč pomen zasebnega kapitala pri financiranju ključnih infrastrukturnih rešitev za prihodnost.

Sklepna misel

Infrastrukturne naložbe se vse bolj uveljavljajo kot ključen del portfeljev profesionalnih vlagateljev. Njihova edinstvena kombinacija stabilnih donosov, zaščite pred inflacijo in nizke korelacije z drugimi razredi sredstev omogoča vlagateljem učinkovito razpršitev tveganj in dolgoročno rast premoženja.

Vse večja osredotočenost na megatrende, kot so digitalizacija in prehod na obnovljive vire energije, dodatno krepi pomen infrastrukturnih naložb, medtem ko zasebni kapital omogoča financiranje inovativnih projektov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju.

Z razpoložljivimi različnimi načini vlaganja – od borznih naložb do skladov zasebnega kapitala in neposrednih naložb – so infrastrukturne naložbe primerne za širok spekter vlagateljev, od posameznikov do institucionalnih akterjev. Pravilna izbira pristopa je ključna in mora upoštevati individualne cilje, toleranco do tveganja in časovni okvir vlagatelja.