05. 09. 2022

Borzni trgi so, merjeno v evrih, že drugi teden zapored končali v rdečem, pri čemer se zdi, da je poletni optimizem izpuhtel, strah pred morebitno recesijo pa se je dodobra usidral v misli vlagateljev. Ta je bil v začetku septembra tako močan, da so se tudi obveznice srečale s prvim medvedjim trendom v zadnjih tridesetih letih.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (26.8.2022 – 2.9.2022)	Donosnost letos* (31.12.2021 – 2.9.2022)
Svet - MSCI World	-3,15%	-6,53%
ZDA - S&P 500	-3,13%	-4,96%
Evropa - DJ STOXX 600	-2,34%	-12,37%
Japonska - Topix	-4,39%	-8,39%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-3,31%	-7,57%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

vir: Bloomberg

Prah okoli napovedanega ostrega boja ameriške centralne banke (Fed) z inflacijo se ni polegel vse do sredine tedna, razprodaja delnic pa se je nekoliko umirila, potem ko se je trg delno sprijaznil, da lahko na naslednjem zasedanju Fed-a, ki bo 21. septembra, pričakuje dvig obrestne mere v višini 75 bazičnih točk. Da je indeks S&P 500 teden zaključil še nekoliko niže, je poskrbela petkova objava podatkov o trgu dela, ki je še podkrepila Fed-ove argumente o odpornosti ameriškega gospodarstva in upravičenosti nadaljnjih ukrepov. Čeprav je stopnja brezposelnosti v mesecu avgustu narasla s 3,5 % na 3,7 %, pa se je hkrati za 20 bazičnih točk zvišal tudi delež delovno aktivnega prebivalstva, ki je v avgustu znašal 62,4 %, kar potrjuje čvrstost trga dela. Enako usodo kot delniški je delil tudi obvezniški trg, kjer je Bloombergov globalni indeks obveznic z vrha iz leta 2021 nižje že za več kot 20 %, s čimer je vstopil v medvedji trend. Obvezniški trg sicer poleg napovedanih dvigov obrestnih mer pestijo še razprodaja kratkoročnih obveznic, slabša makroekonomska pričakovanja in nižja likvidnost trgovanja. Trend padanja cen pa poleg podjetniških obveznic čutijo tudi državne, saj je 10-letna ameriška obveznica pretekli teden izgubila 4,88 %. Za kanček optimizma so poskrbela zgolj farmacevtska podjetja, kjer sta rast cene delnic zabeležili družbi Moderne in Pfizerja, potem ko je odbor Evropske agencije za zdravila (EMA) dal pozitivno mnenje njunima cepivoma za poživitvene odmerke zoper omikron različico virusa Covid-19.

V Evropi, kjer investitorji že dlje časa spremljajo šibko rast gospodarstev jedrnih držav Evropske Unije, glavno skrb prav tako povzroča inflacija, za katero pa obstaja nevarnost, da še ni dosegla vrha, saj vsak mesec preseneti z višjo številko. Avgustovska inflacija za evroobmočje je tako bila še za 20 bazičnih točk višja kot v mesecu juliju in je znašala že 9,1 %, za Slovenijo pa je ta številka na letni ravni še nekoliko višja in znaša 11,0 %. Pričakovanja glede ukrepanja Evropske centralne banke so zdaj tudi na evropskih tleh podobna kot onkraj luže – vlagatelji namreč pričakujejo, da bo naslednji dvig ključne obrestne mere znašal 75 bazičnih točk. To bi predvsem lahko nudilo podporo evru, ki v zadnjem času že kar pretežno vztraja pod pariteto z dolarjem. Evropsko gospodarstvo dodatno pesti strah pred energetsko krizo, ki bi lahko bila posledica divjih podražitev elektrike in zemeljskega plina v zadnjih tednih. V petek je k temu svoje dodal še Gazprom, ki je sporočil, da plinovod Severni tok, ki povezuje Rusijo in Nemčijo, do preklica ostaja zaprt, kar gre razumeti kot odgovor na napovedano omejitev cen ruske nafte s strani držav G7. Na trgu surovin so se sicer cene v luči pričakovane recesije v preteklem tednu nekoliko znižale; teksaška lahka nafta WTI je tako teden zaključila pri 86,87 dolarja za sodček, kar predstavlja pocenitev za 6,65 % na tedenski ravni.

V deželi vzhajajočega sonca najbolj trpi lokalna valuta jen, saj je njen tečaj v primerjavi z ameriškim dolarjem najnižji po letu 1998 predvsem zaradi zavezanosti japonske centralne banke k ohranjanju okolja nizkih obrestnih mer, čeprav se tudi tam že srečujejo z inflacijo, ki je višja od ciljnih 2 %. Azijski trgi v razvoju so sicer dobro začeli pretekli teden, predvsem na Kitajskem so trgi nekaj časa še rasli po novici, da sta državi blizu podpisu revizijskega sporazuma, ki bi omogočil ameriškim revizorjem pregled računovodskih poročil kitajskih podjetij in s tem ohranil kotacijo ADR-jev več kot 200 kitajskih podjetij na ameriških borzah. Žal pa je negativni sentiment znova prevladal v četrtek, ko so oblasti zaradi izbruha okužb s koronavirusom zaprle pomembno industrijsko mesto Čengdu, ki je prestolnica sečuanske province. S to potezo so kitajske oblasti nakazale, da tudi v prihajajoči zimi ne bodo odstopale od politike ničelne tolerance do Covid-19. Začetek septembra tako zaenkrat potrjuje sloves pregovorno enega slabših mesecev za vlagatelje.