01. 11. 2006

Tako se jih precej ukvarja predvsem z vprašanjem, katera delnica ali vzajemni sklad bo v naslednjem mesecu ali letu najbolj donosna. Pri iskanju odgovora na to vprašanje si skušajo pomagati s pregledom preteklih donosnosti naložb.

Precej investitorjev se investiranja žal loti na napačnem koncu.

Tako se jih precej ukvarja predvsem z vprašanjem, katera delnica ali vzajemni sklad bo v naslednjem mesecu ali letu najbolj donosna. Pri iskanju odgovora na to vprašanje si skušajo pomagati s pregledom preteklih donosnosti naložb. Žal so prihodnji dogodki na kapitalskih trgih zlasti na krajši rok celo za profesionalne analitike preveč nepredvidljivi, da bi odločanje o svojih prihrankih temeljili na teh osnovah. Še posebej, če pomislimo, da je praktično dokazano dejstvo, da prihodnja donosnost naložb v ničemer ni povezana z njihovo donosnostjo v preteklih nekaj letih.

Ključna odločitev vsakega vlagatelja je, v kolikšni meri finančno premoženje na daljši rok razporediti v posamezno ključno naložbeno skupino: delnice, obveznice in "denarne rezerve" (bančne depozite in druge nizko tvegane finančne naložbe). Od te odločitve bosta namreč prihodnja donosnost in tveganje naših prihrankov najbolj odvisna. Odgovor na to vprašanje je odvisen od ključnih značilnosti posameznega vlagatelja, ki oblikujejo njegov finančni profil.

Tabela 1: Pristop vlagatelja k varčevanju v vzajemnih skladih
 
V Skupini NLB vam pomagamo, da sestavo naložb v vzajemne sklade prilagodite vašemu osebnemu finančnemu profilu.

Pravilno se odloči tisti vlagatelj, ki pri naložbi prihrankov prevzame ravno toliko tveganja, kot si ga lahko privošči.

Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v potrebnem roku. Po drugi strani tisti, ki tvegajo premalo, praviloma ustvarijo precej nižjo donosnost prihrankov, kot bi jo glede na objektivne okoliščine lahko. Pravzaprav tudi te osebe na nek način tvegajo, saj prevzemajo tveganje, da bodo čez nekaj let ugotovile, da so privarčevale precej manj, kot bi ob prevzemanju zanje povsem sprejemljivega naložbenega tveganja lahko.

Vlagatelju bo nadvse koristilo, če bo svoje finančne cilje jasno opredelil in posebej izločil strateške varčevalne cilje, kot je na primer varčevanje s ciljem predčasne upokojitve.

Tem finančnim ciljem kljub zavedanju o njihovem pomenu pogosto posvečamo premalo pozornosti, saj niso nujni ta trenutek. Vzajemni skladi so namenjeni predvsem varčevanju za doseganje teh finančnih ciljev, zato je skrben razmislek pri odločanju o naložbi v vzajemne sklade še posebej pomemben.

Izbiro prave kombinacije vzajemnih skladov bi vam radi čimbolj olajšali

Dvanajst vzajemnih skladov NLB Skladi danes pokriva naložbe v delnice in obveznice izdajateljev iz vseh pomembnejših gospodarstev in gospodarskih panog v svetu. S ciljem, da vam izbiro ustrezne kombinacije vzajemnih skladov NLB Skladi čimbolj olajšamo in vam pomagamo, da jo prilagodite vašemu osebnemu finančnemu profilu, smo našo ponudbo smo razdelili na tri nivoje: osnovnega, dopolnilnega in dodatnega.

Osnovni nivo

Osnovni nivo predstavlja za večino vlagateljev optimalno izhodiščno naložbeno usmeritev: dobro razpršene naložbe v delnice in obveznice na največjih in najbolj razvitih kapitalskih trgih v svetu z manjšim dodatkom naložb na slovenskem kapitalskem trgu.

NLB Skladi - Kombinirani sklad predstavlja najboljšo osnovno izbiro za pomemben del vlagateljev, saj je najbolj razpršen vzajemni sklad v naši ponudbi. V podobni meri so vanj vključene tako delnice kot obveznice, kar je za pomemben del vlagateljev empirično dokazano najustreznejše razmerje. Naložbeno tveganje vzajemnega sklada je namreč zmerno, zmeren pa je tudi finančni profil pomembnega dela vlagateljev. Kombinacija delnic in obveznic na dolgi rok daje zelo dobre rezultate. Delnice so naložba z nadpovprečno visoko pričakovano donosnosnostjo, kakovostne obveznice pa v časih padcev tečajev delnic na borzah v večini obdobij posledice padcev cen delnic pomembno ublažijo. Kombinirani sklad resda ne bo nikoli najdonosnejši vzajemni sklad na trgu, vendar pa daje zelo ugodno razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem in možnost, da z eno potezo pridobimo koristi tako iz naslova varčevanja v delnicah kot v obveznicah. Ta vzajemni sklad je tudi največji v naši ponudbi.

Slika 1: Vzajemni skladi NLB Skladi
 

Dopolnilni nivo

Ker imamo vlagatelji različna izhodišča in želje, kombinacija naložb, ki jo nudi NLB Skladi - Kombinirani sklad, ni ustrezna za vsakogar. Vlagatelj lahko sestavo naložb prilagodi tudi tako, da naložbo v NLB Skladi - Kombinirani sklad dopolni z enim ali več drugimi vzajemnimi skladi v naši ponudbi, ustrezno temeljno kombinacijo pa lahko vlagatelj ustvarijo tudi neposredno. Za ta namen so še posebej ustrezni vzajemni skladi dopolnilnega nivoja, saj so njihove naložbe zelo dobro razpršene:

• NLB Skladi - Kombinirani sklad predstavlja najboljšo osnovno izbiro za pomemben del vlagateljev, saj je najbolj razpršen vzajemni sklad v naši ponudbi. V podobni meri so vanj vključene tako delnice kot obveznice, kar je za pomemben del vlagateljev empirično dokazano najustreznejše razmerje. Naložbeno tveganje vzajemnega sklada je namreč zmerno, zmeren pa je tudi finančni profil pomembnega dela vlagateljev. Kombinacija delnic in obveznic na dolgi rok daje zelo dobre rezultate. Delnice so naložba z nadpovprečno visoko pričakovano donosnosnostjo, kakovostne obveznice pa v časih padcev tečajev delnic na borzah v večini obdobij posledice padcev cen delnic pomembno ublažijo. Kombinirani sklad resda ne bo nikoli najdonosnejši vzajemni sklad na trgu, vendar pa daje zelo ugodno razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem in možnost, da z eno potezo pridobimo koristi tako iz naslova varčevanja v delnicah kot v obveznicah. Ta vzajemni sklad je tudi največji v naši ponudbi.
• NLB Skladi - Sklad evropskih delnic je lahko dopolnilo ali nadomestilo za NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, primeren pa je predvsem za tiste vlagatelje, ki ocenjujejo, da bo evropsko gospodarstvo v dolgoročni prihodnosti uspešnejše od svetovnega.
• Z naložbami v obvezniške vzajemne sklade se lahko naložbeno tveganje pri naložbah v delniške vzajemne sklade učinkovito uravna na takšno raven, ki je za vlagatelja sprejemljiva. Obveznice so koristne tudi zato, ker praviloma nudijo pomemben ščit v časih splošnih padcev tečajev delnic na kapitalskih trgih.
• NLB Skladi - Sklad obveznicsredstva nalaga izključno v obveznice visoko kakovostnih izdajateljev (zlasti družb, pa tudi držav) višjih in visokih bonitet na euro območju in kot takšen predstavlja osnovno naložbeno izbiro za vlagatelja, ki želi varčevati v obveznicah.
• NLB Skladi - Dinamični sklad delnic lahko tvori koristen del premoženja predvsem dinamičnim tipom vlagateljev, saj premoženje nalaga v izbrane panoge z nadpovprečnim dolgoročnim potencialom, kot so izdajatelji s področij visoke tehnologije, farmacije in medijev, z dodatnim poudarkom na nekaterih nadpovprečno perspektivnih regijah (Azija in srednja Evropa). Pomembna značilnost tega vzajemnega sklada je, da pomemben del sredstev nalaga tudi v izdajatelje, ki ne sodijo med največja v svojih dejavnostih in ki na kapitalskih trgih, pa tudi sicer, še zdaleč niso rekla zadnje besede.

Dodatni nivo

Pomemben del vlagateljev se danes ne zadovolji več le z vzajemnimi skladi z osnovnimi dobro razpršenimi naložbenimi usmeritvami. Vlagateljem smo zato ponudili tudi vzajemne sklade z nekoliko ožjimi naložbenimi usmeritvami, za katere ocenjujemo, da imajo nadpovprečno ugodno dolgoročno perspektivo:

• NLB Skladi - Naravni viri
• NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva
• NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo
• NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški
• NLB Skladi - Visoka tehnologija
• NLB Skladi - Sklad slovenski delnic
• NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope

Ti vzajemni skladi so lahko zelo koristno dopolnilo vzajemnim skladom v naši osnovni in dopolnilni ponudbi, vendar pa je prav, da investitor pri odločanju ohrani trezno glavo. To pomeni, da se o naložbah na posamezni ožji segment odloči na osnovi realističnih pričakovanj glede perspektiv posameznih področij, ne pa na osnovi preteklih donosnosti in nekritičnih napovedi, ki se pogosto pojavljajo v javnosti. Specializacija vzajemnega sklada je namreč praviloma povezana z višjim naložbenim tveganjem.

Pomembna značilnost vzajemnih skladov NLB Skladi je, da tudi vzajemni skladi na dodatnem nivoju nudijo precejšnjo stopnjo razpršitve in takšno kombinacijo naložb, ki daje konkurenčno razmerje med pričakovano donosnostjo in naložbenim tveganjem. Specializacija vzajemnih skladov vlagatelju po eni strani omogoča, da pridobi koristi iz naslova investiranja v ožje usmerjeno področje, po drugi strani pa specializacija ni tako visoka, da bi se naložbeno tveganje občutno povečalo.

Vsi vzajemni skladi na dodatnem nivoju lahko tvorijo koristen dodatek naložbam v vzajemne sklade na osnovnem in dopolnilnem nivoju, večji, bolj poučeni vlagatelji ter tisti s posebnimi zahtevami pa lahko svoje finančno premoženje, ki ga razporedijo v vzajemne sklade, oblikujejo tudi izključno na osnovi vzajemnih skladov na dodatnem nivoju.

Bistveno je, da vlagatelj razume, kam bo svoja sredstva investiral, in pri tem realistično oceni tako pričakovano donosnost naložbe kot njeno naložbeno tveganje. Naložbene politike vseh vzajemnih skladov NLB Skladi so zelo jasne, zato se bo znal vlagatelj pravilno odločiti, pri tem pa mu bo pomagal tudi posvet s pooblaščenim komercialistom bank članic Skupine NLB, ki tržijo oziroma prodajajo investicijske kupone vzajemnih skladov NLB Skladi.