22. 07. 2024

Delnice majhnih in srednje velikih podjetij so minuli teden nadaljevale z rastjo vrednosti, močnega upada tečajev pa so bile deležne delnice visoke tehnologije, posebej polprevodnikov, potem ko je ameriška administracija zagrozila z novimi omejitvami izvoza najnaprednejših polprevodnikov Kitajski.

INDEKS	Donosnost v zadnjem tednu* (12.7.2024 – 19.7.2024)	Donosnost letos* (31.12.2023 – 19.7.2024)
Svet - MSCI World	-1,84%	+15,30%
ZDA - S&P 500	-1,77%	+18,22%
Evropa - DJ STOXX 600	-2,67%	+9,21%
Japonska - Topix	-0,69%	+11,24%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets	-2,77%	+10,29%

*vključujoč dividende, preračunano v EUR.

Vir: Bloomberg

Potem ko so bile tehnološke družbe glavno gonilo rasti na ameriškem delniškem trgu, so te v minulem tednu zabeležile močne padce vrednosti. Razlog je predvsem v tem, da je Bidnova administracija zagrozila z novimi sankcijami kitajskim družbam, da bi čim bolj upočasnila kitajski razvoj polprevodnikov. Ameriška administracija naj bi pritiskala tudi na japonsko in nizozemsko vlado, kjer imata sedež pomembni družbi Tokyo Electron in ASML, naj omejita sodelovanje s Kitajsko. Posledice so bile hitro vidne na borzah, kjer je vrednost delniškega indeksa NASDAQ od objave te novice v evrih upadla za 4,2 %, precejšnje padce pa so zabeležile predvsem izdelovalci polprevodnikov, kot so Nvidia (-6,6 %), AMD (-14,7 %), Broadcom (-7,0 %) in tudi prej omenjena Tokyo Electron (-13,0 %) in ASML (-15,2 %).

Dogajanje na ameriških borzah pa vseeno ni bilo tako črno. Po dolgem obdobju podpovprečne rasti so na vrednosti pričele pridobivati delnice majhnih in srednje velikih podjetij, za kar je poskrbel tudi guverner ameriške centralne banke Jerome Powel, ki je v ponedeljek opozoril na dvojni mandat centralne banke (Fed), torej poleg reguliranja inflacije tudi na skrb za gospodarsko rast. Inflacija namreč v zadnjem obdobju upada, medtem ko se trg dela še naprej ohlaja, kar pomeni, da ima Fed bistveno boljše izhodišče za nižanje obrestne mere. Posledično vlagatelji z dokaj veliko mero gotovosti pričakujejo nižanje obrestne mere v septembru, kar bi nadpovprečno blagodejno vplivalo prav na manjše družbe, ki so še posebej občutljive na nihanja stroškov zadolževanja. Po neuspelem atentatu na predsedniškega kandidata Trumpa se je verjetnost njegove zmage bistveno povečala, zaradi česar so se dobro odrezale tudi t.i. vrednostne (angl. value stocks) delnice. Od Trumpa se namreč pričakuje zmanjšano regulacijo v finančnem sektorju in večjo zaščito njihove industrije. V petek smo bili priča globalnemu izpadu računalniških sistemov po svetu, ki je bil posledica napake pri posodobitvi programske opreme podjetja za kibernetsko varnost CrowdStrike in je spravil na kolena velik del svetovnega gospodarstva, a ta dogodek ni bistveno vplival na tečaje svetovnih delnic. Makroekonomski podatki v ZDA so bili načeloma pozitivni, saj je maloprodaja brez avtomobilov v juniju porasla za 0,8 %, precej nad pričakovanji in največ od januarja 2023, industrijska proizvodnja je z 0,6 % junijsko rastjo tudi pozitivno presenetila. Nekoliko šibkosti je pokazal le ameriški trg dela, kjer se je število novih prosilcev za denarno pomoč v primeru brezposelnosti povečalo nekoliko bolj od pričakovanj, a po drugi strani prav ohlajajoč trg dela povečuje verjetnost nižanja obrestne mere s strani Fed-a.

Evropska centralna banka (ECB) je po pričakovanjih pustila obrestno mero nespremenjeno pri 3,75 %, za prihodnost pa guvernerka Christine Lagarde ni želela dajati napovedi, saj bodo ukrepi odvisni od takratnih makroekonomskih podatkov. Lagardova sicer vidi še precej tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko rast. Hkrati je izrazila zaskrbljenost glede izgubljanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva, predvsem napram Kitajski. Po podatkih Eurostata je maja industrijska proizvodnja evroobmočja upadla za 0,6 %, v EU pa za 0,8 %, kar je prvi upad po januarju letos. Na letni ravni se je sicer industrijska proizvodnja znižala za 2,9 % v evroobmočju oziroma 2,5 % v EU, predvsem zaradi znatnega upada v Nemčiji (-6,6 %), Italiji (-3,3 %) in Franciji (-3,2 %). Za primerjavo, Slovenija je bila med slabšimi državami, saj je proizvodnja maja na letni ravni upadla za kar 5 %.

Na Kitajskem je razočarala relativno nizka gospodarska rast v drugem četrtletju, saj so vlagatelji pričakovali 5,1 % rast na letni ravni, a dejanska je znašala zgolj 4,7 %. Tudi junijska 2-odstotna rast maloprodaje na letni ravni ni bila spodbudna, saj je še mesec prej ta znašala 3,7 %. Nižja rast je predvsem posledica slabe prodaje avtomobilov in gospodinjskih aparatov. Na nadaljevanje težav kitajskega nepremičninskega sektorja kaže tudi 10,1 % padec investicij v nepremičnine na letni ravni in junijski 0,7 % padec cen novih nepremičnin.