Skoči na vsebino
Krovni sklad NLB Skladi
Upravljamo 20 podskladov z različnimi naložbenimi priložnostmi.
Vsi podskladi
Načini varčevanja v skladih
Lahko varčujete postopno z mesečnimi vplačili ali enkratno.
Več o načinih varčevanja
Izberite vaš naložbeni cilj
Individualno upravljanje
Visoko specializirana finančna storitev, prilagojena vašim individualnim potrebam
Več o individualnem upravljanju
Upravljanje med skladi
Kombinacija davčnih ugodnosti, ki jih ponuja varčevanje v podskladih ter prilagodljivost in odzivnost, ki ju ponuja individualno upravljanje
Več o upravljanju med skladi
Zeleni prehod I, Specialni investicijski sklad
Več o naložbi
Ste na začetku naložbene poti?
Ključne informacije in znanja za naložbe v vzajemne sklade
Oglejte si nasvete
Želite vedeti več?
Pregled in analiza ključnih dogodkov na finančnih trgih
Oglejte si analize trga
NLB Skladi Zapri menu
Skladi
Podskladi
Pomoč
Varčevanje
Upravljanje premoženja
Alternativni skladi
Nasveti in analize
Kaj je vzajemni sklad?
29. 04. 2013
Aprilsko nestanovitno vreme se je očitno preneslo tudi na kapitalske trge. Če smo bili še pred dvema tednoma priča precejšnjemu negativnemu razpoloženju na kapitalskih trgih, je pretekli teden postregel s povsem nasprotno zgodbo. Nekaj odličnih objav dobičkov družb, ponovna umiritev negotovosti v Evropi ter pričakovanja o dodatnih monetarnih spodbudah v Evropi so le nekateri izmed razlogov za izrazito pozitivne donosnosti najbolj pomembnih delniških indeksov v preteklem tednu.
* Donosnost cenovnega indeksa v EUR; vir: Bloomberg.
Ford, Procter & Gamble in Boeing so le nekateri izmed ameriških velikanov, katerih četrtletni dobički so presegli pričakovanja analitikov, s čimer so pozitivno vplivali na gibanja delniških tečajev v preteklem tednu. V ZDA je tako po podatkih Bloomberga v prvem četrtletju več kot 70 % družb, ki sestavljajo indeks S&P 500 in ki so že objavile podatke za prvo četrtletje, preseglo napovedi dobičkov, kar je nad zgodovinskim povprečjem (66 %).
Pozitivnega razpoloženja v preteklem tednu niso pokvarile niti nekatere slabše objave temeljnih makroekonomskih podatkov. V ZDA je tako analitike razočaral podatek o rasti BDP v prvem četrtletju 2013, ki je na letni ravni znašala le 2,5 %. K zaostanku za pričakovanji so ključno doprinesli nižji obrambni izdatki države, medtem ko je bil vpliv osebne potrošnje, ki v razvitem svetu predstavlja najvišji delež BDP, nadpovprečen (analitiki so pričakovali letno rast v višini 2,8 %, dejanska rast je bila 3,2 %). To je posebno spodbuden podatek tudi za prihodnje okrevanje ZDA, saj potrošnja predstavlja približno 70 % njihovega BDP. Analitike je razočaral tudi podatek o naročilih trajnih potrošnih dobrin. Le-ta so v marcu upadla za visokih 5,7 % glede na februar, medtem ko so analitiki pričakovali le 3 odstotni upad. Še najbolj svetlo točko je v preteklem tednu predstavljal nepremičninski trg, saj je prodaja novih stanovanj v marcu presegla pričakovanja analitikov.
Nič kaj bolje se na makroekonomskem področju v preteklem tednu ni godilo Evropi. Nemški anketni indeks poslovnega zaupanja (IFO) se je v aprilu znižal, kar kaže na to, da podjetja v Nemčiji pričakujejo upočasnitev gospodarske aktivnosti trenutnega motorja stare celine. To sta potrdila tudi podatka o proizvodni in storitveni aktivnosti (PMI manufacturing in PMI composite) v Nemčiji, ki sta se v aprilu še dodatno znižala in ostala pod mejo 50, kar nakazuje na nadaljnji upad aktivnosti. Na vzdušje v preteklem tednu ni pozitivno vplival niti podatek o javnem dolgu evro območja. Konec leta 2012 je namreč razmerje med javnim dolgom in BDP znašalo 90,6 %, kar predstavlja 3,3 odstotne točke visok porast zadolženosti regije glede na leto prej.
Poslabšanje makroekonomskih kazalcev, ki se nanašajo predvsem na gospodarsko rast, v evro območju je skupaj z opaznim upadom inflacije, ki je v marcu na letni ravni znašala 1,7 % (opazno pod »ciljno« mejo Evropske centralne banke na ravni 2 %), in izrazito visoko brezposelnostjo v Španiji in Grčiji sprožilo val pričakovanj, da bi lahko Evropska centralna banka sledila centralnima bankama ZDA in Japonske pri tiskanju denarja. Uvod v še bolj ohlapno denarno politiko v evro območju naj bi predstavljalo že naslednje srečanje ECB v začetku maja, kjer naj bi osrednja denarna ustanova v Evropi znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke (s trenutnih 0,75 % na 0,5 %). Vse to bi lahko spodbudilo gospodarsko okrevanje v Evropi, kar je tudi eden izmed ključnih razlogov za pozitivno donosnost delniških trgov v preteklem tednu in znižanje cene zadolževanja evropskih perifernih držav. Dokaz za to je uspešna izdaja španskih zakladnih menic v višini 3 milijard EUR, še bolj povedna pa sta podatka o znatnem upadu zahtevanih donosnosti do dospetja 10-letnih državnih obveznic Italije in Španije v preteklem tednu.
Pretekli teden je zelo nazorno pokazal, da so predvsem dobički družb, (zelo ohlapna) denarna politika ključnih centralnih bank ter strah vlagateljev (premija za tveganje) glavno gonilo tečajev delnic.
Direktor sektorja za upravljanje tveganj
Vsi članki avtorja
Prijavite se na e-novice
Vaša privolitev je v skladu z Informacijo o varstvu osebnih podatkov v družbi NLB Skladi in velja do preklica ter jo lahko pisno prekličete kadarkoli na sedežu družbe NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov dpo@nlbskladi.si. Dokument Informacija o varstvu osebnih podatkov se nahaja na tej povezavi.
Spremljajte nas
Preko družbenih omrežij ste lahko najhitreje obveščeni o ključnih dogodkih. Sledite nam preko:
Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.