08. 01. 2018
Leto 2018 se je na borzah pričelo zelo optimistično: ameriški delniški indeks Dow Jones Industrial Average je v četrtek prvič presegel mejo 25.000, močno rast so dosegli praktično vsi delniški indeksi.
V EUR | V zadnjem tednu (29.12.2017-5.1.2018) | Letos (29.12.2017-5.1.2018)* |
---|---|---|
Svet - MSCI World* |
+2,31 % |
+2,31 % |
ZDA - S&P 500* |
+2,39 % |
+2,39 % |
Evropa - DJ STOXX 600* |
+2,10 % |
+2,10 % |
Japonska - Topix* |
+2,71 % |
+2,71 % |
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets* |
+3,46 % |
+3,46 % |
* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, vir: Bloomberg.
Gospodarski podatki, objavljeni v zadnjih tednih, dajejo sentimentu na svetovnih borzah polet. Pretekli teden sta dobro stanje v ameriškem gospodarstvu potrdila dva pokazatelja ameriške prihodnje proizvodne aktivnosti (Markit US Manufacturing PMI, ISM Manufacturing), ki je v decembru rasla z najhitrejšim korakom v zadnjih 3 mesecih. Rast izdatkov za gradbeni sektor se je sicer nekoliko upočasnila, a je presegla pričakovanja. Tudi v Evropi so odmevali spodbudni podatki, denimo o močni nemški maloprodaji v novembru in o izjemni krepitvi proizvodne aktivnosti v decembru. Krepitev proizvodnega sektorja je, sodeč po zadnjih objavah anketnih indeksov o proizvodni aktivnosti, opaziti tudi na Kitajskem, v Kanadi in v Združenem kraljestvu.
Proizvodni obrati po svetu tudi že omenjajo, da vse težje dosegajo povpraševanje, kar bi jih potencialno lahko prisililo v dvig cen. Inflacijske pritiske do določene mere krepita tudi rast cen surovin (v zadnjih mesecih rast cen bombaža, bakra, jekla,…) in vse nižja stopnja brezposelnosti v nekaterih gospodarstvih, ki ustvarja pritisk na rast plač. V ZDA, kjer je stopnja brezposelnosti pod naravno, plače rastejo. Stopnja brezposelnosti je tudi v Nemčiji v decembru upadla na nizkih 5,5 %, nemški indeks cen, objavljen tik pred novim letom, pa je na letni ravni porasel za 1,7 %, kar je nekoliko več od pričakovanj. S hitro rastjo proizvodnje v kombinaciji s pospeškom pri rasti plač in surovin bi se lahko v tekom letošnjega leta, zlasti v razvitem svetu, stopnjeval pritisk na dvig stopnje inflacije. Le-ta trenutno v evroobmočju še vedno stopiclja na 1,4 %, v Italiji pa je v decembrski objavi celo zdrsela na 1,0 %, kar je najnižja letna stopnja rasti v letu 2017.
V preteklem tednu so bile ob blagi rasti dolgoročnih obrestnih mer v zadnjem mesecu in posledične manjše zanimivosti delnic z visokimi dividendnimi donosnostmi med podpovprečno donosnimi delnice iz sektorjev javnih storitev in nepremičnin. Najvišje donosnosti letos pa so zaradi obetov o močni prodaji avtomobilov zlasti v Evropi v povprečju dosegle delnice avtomobilskih družb. Med bolj donosnimi v zadnjem tednu so bile tudi delnice družb iz sektorja energija. Cena za sodček teksaške nafte se je namreč zaradi okvare na enem od pomembnejših plinovodov v Severnem morju in negotovosti, povezane s protivladnimi protesti v Iranu (tretja največja članica OPEC-a), na zadnji trgovalni dan preteklega leta prvič po juniju 2015 povzpela prek meje 60 dolarjev in v preteklem tednu nadaljevala rastjo proti 62 dolarjem za sodček. Višja cena nafte, močnejše povpraševanje zaradi ekstremno nizkih temperatur ter zaveza družbe o krčenju stroškov in znižanju dolga so navzgor pognali tečaj delnice kanadskega proizvajalca nafte in zemeljskega plina Cenovus Energy Inc (na tedenski ravni v EUR: +10,2 %). Na račun zimskih razmer in posledično višjega povpraševanja je na vrednosti pridobila tudi delnica družbe O'Reilly Automotive Inc., ki proizvaja avtomobilske dele (na tedenski ravni v EUR: +8,0 %). Zavidljivo tedensko donosnost je dosegla tudi delnica družbe FedEx (na tedenski ravni v EUR: +6,3 %), zlasti zaradi obetov o rasti dobička ob izboljševanju globalne gospodarske situacije in pozitivnih učinkov ameriške davčne reforme.
Najvišjo donosnost med geografskimi regijami so v preteklem tednu dosegle delnice iz trgov v razvoju, kjer so izstopale ruske delnice kot posledica višje cene nafte in zaradi dobrih gospodarskih objav na Kitajskem tudi delnice tamkajšnjih družb.
Kategorije
Avtor članka
Saša Dragonja
CFA, direktorica sektorja za trženje in prodajo