03. 01. 2024

Leto nazaj je bilo vzdušje na trgih dokaj klavrno, saj je večina trgov beležila negativne letne donosnosti in posledično so bile tudi napovedi za leto 2023 večinoma bolj črnoglede. Marsikdo je pričakoval, da leto 2023 ne bo ugodno za delnice, da se bo inflacija zniževala počasneje, zato bodo centralne banke primorane ubrati strožjo monetarno politiko, kar pa bo gospodarstva pahnilo v recesijo. Kanček optimizma je bilo med analitiki zaznati za obvezniške naložbe in kitajske delnice. Zgodilo pa se je ravno nasprotno – skoraj vse, čemur naj bi se vrednost povišala, je tekom 2023 zabeležilo padec vrednosti, in obratno – vse, čemur naj bi vrednost upadla, se je ta dejansko povišala. Na srečo vlagateljev, ki imajo ustrezno globalno razpršeno premoženje, to pomeni, da je za nami uspešno borzno leto 2023.

Na svetovnih razvitih trgih se je leto 2023 začelo podobno, kot se je preteklo leto končalo – z inflacijo in obrestnimi merami. Ameriška centralna banka (Fed) je tako v lanskem letu ključno obrestno mero dvignila še štirikrat, na trenutno območje med 5,25 in 5,50 odstotka. Evropska centralna banka (ECB) je bila še nekoliko agresivnejša, in sicer je v lanskem letu ključne obrestne mere dvignila na šestih zasedanjih, skupaj za 2 odstotni točki, s čimer znaša trenutna depozitna obrestna mera okrogle 4 odstotke. Naraščajoče obrestne mere so sicer v prvem četrtletju leta povzročile nezaupanje varčevalcev manjših ameriških bank, posledica česar je bil med drugim tudi propad štirih manjših regionalnih bank v ZDA. Nezaupanje se je delno razširilo tudi na staro celino in pripomoglo k skorajšnjemu propadu ene najstarejših bank v Švici (Credit Suisse), ki jo je kupila druga švicarska banka UBS. Z dodatnimi jamstvi centralnih bank se je »mini panika« hitro umirila. Ne glede na to, da se je geostrateško tveganje z vojno na Bližnjem vzhodu še povečalo, pa je bila glavna skrb vlagateljev povezana s previsoko inflacijo. Pričakovanja, da bo prišlo do recesije, se niso uresničila. Makroekonomsko okolje je ostalo stabilno, inflacija se je tako v ZDA kot v Evropi začela umirjati in se do konca leta več kot prepolovila, trg dela pa je ostal v relativno dobri kondiciji. Ko smo še proti koncu leta 2023 govorili o daljšem obdobju visokih obrestnih mer, je Fed v mesecu novembru že obrnil ploščo. S tem je Fed potrdil pričakovanja tržnih udeležencev, da bi centralne banke lahko spravile inflacijo pod ciljno raven 2 odstotkov brez povzročitve recesije, kar je dvignilo tečaje naložb na delniških trgih. Vrednost svetovnega delniškega indeksa MSCI World se je tako na letni ravni zvišala za 17,33 odstotka.

Med regijami je lani osrednji ameriški indeks S&P 500 je pridobil več kot 20 odstotkov vrednosti, medtem ko je vrednost bolj tehnološko usmerjenega indeksa Nasdaq 100 poskočila kar za 47,59 odstotka, kar se ni zgodilo že vse od dot-com balona. Če želimo lansko manijo tehnoloških delnic postaviti še nekoliko bolj v kontekst, lahko vidimo, da je tako imenovana »veličastna sedmerica« (Alphabet, Amazon, Apple, Meta Platforms, Microsoft, Nvidia in Tesla), ki skupaj predstavlja skoraj 30 % tržne kapitalizacije osrednjega ameriškega delniškega indeksa S&P 500 v letošnjem letu praktično ustvarila ves donos. Nekoliko nižjo, a kljub temu solidno donosnost je dosegel evropski indeks STOXX Europe 600, ki je leto zaključil z 12,73-odstotno rastjo. Med evropskimi državami sta bili na delniških trgih zmagovalki Poljska in Madžarska. Vrednosti delniških indeksov omenjenih držav so v letu 2023 porasle za skoraj 50 odstotkov. To so donosnosti, ki jim lahko zavidajo celo delnice ameriških podjetij, vključena v tehnološki indeks Nasdaq.

Slika 1: Donosnost izbranih delniških indeksov v letu 2023

Trgi v razvoju so v povprečju zabeležili pozitivno donosnost (+3,63 odstotka), na kar so vplivale predvsem naložbe iz Južne Koreje, Tajvana, Brazilije in Indije. Po drugi strani so negativno izstopale delnice družb iz Argentine, Turčije, Malezije in Kitajske, ki pa je v primerjavi z ostalimi trgi v razvoju izgubila največ. Vse od pandemije Kitajska ne najde pravega načina, ki bi jo vrnil na pota stare slave, kriza v nepremičninskem sektorju se je v letu 2023 še poglobila, potrošnja gospodinjstev je upadla in z njo narastla tudi brezposelnost. Vrednost indeksa kitajskih delnic MSCI China je na letni ravni upadla za 16,08 odstotka.

Na ravni panožnih skupin zagotovo ne moremo mimo sektorja informacijske tehnologije, ki je zaradi hitrega porasta uporabe umetne inteligence in ob visokih pričakovanjih glede njene integracije na številna področja v prihodnosti pridobil največ. Čeprav je v tej fazi razvoja zaenkrat še težko ugotoviti, kdo bodo končni zmagovalci tokratne tehnološke revolucije in katere tehnologije bodo romale na smetišče zgodovine, pa je vsekakor jasno eno. Za delovanje umetne inteligence in programske opreme, ki jo bo uporabljala, bo potrebna velika procesorska moč oziroma strojna podpora za delovanje. Zato najbrž ne čudi, da so iz sektorja informacijske tehnologije najbolj rastle delnice tistih podjetij, ki proizvajajo polprevodnike in polprevodniško opremo, ki bo poganjala tovrstne aplikacije. Krono panogi je priborila delnica Nvidie, ki se je v lanskem letu podražila za 236 %, merjeno v evrih, saj so njeni mikročipi postali ključni za napredne grafične kartice in služijo kot možgani umetne inteligence, poganjajo pa tudi famozni ChatGPT.

Poleg tehnoloških delnic so se lani dobro odrezale tudi delnice iz sektorjev telekomunikacij in trajnih potrošnih dobrin. Med prvimi je še posebej prednjačila dejavnost medijev in zabave, kjer so po slabem letu 2022 lani precej zrasli tečaji delnic Mete in Netflixa, in sicer na račun pridobivanja novih naročnikov in izboljšane stroškovne učinkovitosti, ki je presegla pričakovanja. V tej dejavnosti pa najdemo tudi velikana Alphabet, katerega tečaj delnice je v lanskem letu pridobil 48 %. Med trajnimi potrošnimi dobrinami se je najbolje odrezala dejavnost avtomobilov s 43 % donosnostjo, predvsem na račun odprav zastojev v dobavnih verigah, ki so industrijo pestile v letu 2022, in visokega nivoja povpraševanja, ki za obdobje rastočih obrestnih mer ni bilo samoumevno. Na drugi strani pa sta najbolj razočarala sektor javnih storitev in sektor energije, kjer je glavni vzrok pocenitev nafte in zemeljskega plina.

Slika 2: Donosnost panožnih skupin v letu 2023

Po rekordno slabem letu 2022 so bile lani razmere na obvezniških trgih boljše. Čeprav so bile donosnosti obveznic v 2023 solidne in za razliko od leta 2022 večinoma pozitivne, pa so se obrestne mere znižale manj od pričakovanj trga z začetka leta. Vlagatelje je namreč presenetila odpornost svetovnega gospodarstva in robustnost trga dela, kar je zadrževalo obrestne mere na višjih nivojih. Spremenjena pričakovanja vlagateljev glede prihodnje referenčne obrestne mere v EU in ZDA in nižji kreditni pribitki podjetniških obveznic (dodatna obrestna mera, ki jo zahtevajo vlagatelji, da kupijo bolj tvegano obveznico) glede na konec lanskega leta so prispevali k pozitivni donosnosti tako ameriške kot nemške državne obveznice z ročnostjo 10 let, ki je lani pridobila 4,85 odstotka in trenutno vlagateljem prinašajo donosnost v višini 3,88 odstotka, medtem ko je nemška sorodnica prinesla 4,69-odstotno donosnost in vlagateljem trenutno obeta 2,02 odstotno donosnost do dospetja.

Kaj v družbi NLB Skladi pričakujemo v letu 2024, si lahko preberete v Analitskem pregledu.