28. 04. 2015

Pretekli teden je postregel z dobrimi poslovnimi rezultati ameriških družb ter s podatki o gospodarski kondiciji evroobmočja. Tudi tokrat pa ni šlo brez nadaljevanja sage o reševanju Grčije, ki ji zmanjkuje časa za sklenitev dogovora s posojilodajalci.

Regija	V zadnjem tednu (17.4.2015-24.4.2015)*	Letos (31.12.2014 - 24.4.2015)*
Svet - MSCI World*	+1,05%	+17,37%
ZDA - S&P 500*	+1,06%	+14,67%
Evropa - DJ STOXX 600*	+1,17%	+19,23%
Japonska - Topix*	+1,13%	+29,29%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	+1,02%	+23,64%

*Donosnost cenovnega indeksa v EUR, vir: Bloomberg.

Pozornost borznih vlagateljev na stari celini je bila usmerjena v srečanje finančnih ministrov evroobmočja v Rigi. Na zasedanju je bila v ospredju razgreta razprava evroskupine o grški krizi, vendar do rešitve pričakovano še ni prišlo. Posojilodajalci od Grčije zahtevajo pripravo celovitega in realističnega reformnega seznama, ki je pogoj za nadaljevanje programa finančne pomoči. Med zaprtim delom srečanja je finančni minister Mramor izpostavil tudi nujnost načrta B za območje evra v primeru propada pogovorov z Grčijo, kar so povzeli številni svetovni mediji. Grčiji se namreč izteka čas, saj mora 12. maja vrniti 750 milijonov evrov vreden obrok Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), medtem ko znašajo zaenkrat še »zamrznjena« finančna sredstva iz programa pomoči 7,2 milijarde evrov. 

Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki meri gospodarsko aktivnost v evroobmočju, je aprila upadel z enajstmesečnega vrha na vrednost 53,5. Poročilo z vrednostjo kazalnika nad 50 kaže na okrevanje evrskih gospodarstev, kar velja tudi za gospodarsko aktivnost vlečnega konja držav z evrom, Nemčije. Poročilo sicer razkriva nekoliko šibkejše okrevanje tako v nemškem proizvodnem kot v storitvenem sektorju, vendar kljub temu rast gospodarstva Nemčije ostaja nad povprečjem celotne regije. Da sicer Nemčija dobro okreva, potrjuje kazalnik poslovne klime Ifo, ki je v aprilu znatno porasel ter presegel pričakovanja analitikov. Francija pa je po drugi strani zabeležila bolj strm upad gospodarske aktivnosti, saj je tamkajšnja rast, merjena z vrednostjo kazalnika PMI, skoraj zastala. Skorajšnji stagnaciji rasti francoskega storitvenega sektorja se je pridružil še upad tovarniške proizvodnje.

Pozornost borznih vlagateljev ostaja usmerjena tudi v objave poslovnih rezultatov ameriških družb. Od približno polovice družb, vključenih v ameriški borzni indeks S&P 500, ki so že objavile svoje dobičke, jih je kar 76,3 % preseglo pričakovanja analitikov. V preteklem tednu je v ZDA četrtletne rezultate med drugim razgrnil tehnološki velikan Microsoft in internetni trgovec Amazon. Obe družbi sta s prihodki močno presegli napovedi analitikov, delnice omenjenih družb pa so po objavi rezultatov zabeležile več kot 10 % podražitev. Na uspešno poslovanje Microsofta in Amazona vpliva rast popularnosti računalništva v oblaku, po drugi strani pa krepitev dolarja Microsoftu slabša prodajne rezultate izven ZDA. V preteklem tednu se je nadaljevala tudi prevzemna vročica v farmacevtski industriji, ki se širi v generični del. Izraelska Teva, največji svetovni proizvajalec generičnih zdravil, prevzema globalno prisotno farmacevtsko družbo Mylan. Delničarji obeh podjetji so novico ocenili kot pozitivno in koristno za obe družbi, saj so se dražile delnice tako prevzemnika kot ciljne družbe.  

Na pozitivno vzdušje vlagateljev na ljubljanski borzi pa je pretekli teden vplivala uspešno zaključena še ena privatizacijska zgodba. Konzorcij prodajalcev Žita, katerega član so tudi NLB Skladi, je s hrvaško Podravko namreč sklenil pogodbo o prodaji 51,55 % deleža družbe po ceni 180,10 EUR za delnico. Cena delnice Žita je tako od oddaje zavezujočih ponudb pred slabimi tremi meseci višja za več kot 20 %. Spodbudno pa je tudi nadaljevanje okrevanja slovenskega potrošnika. K zvišanju vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov na mesečni ravni so prispevale bolj optimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji, finančnega stanja v gospodinjstvih ter glede ravni brezposelnosti.

                                                                                                                                 

Kot zanimivost lahko tokrat izpostavimo še en nov rekord borznih indeksov. Tokrat ga je na krilih dobrih poslovnih rezultatov družb Amazon, Microsoft in Google dosegel ameriški tehnološki indeks Nasdaq. Za nov rekord je potreboval kar dobrih 15 let, saj je prejšnjo najvišjo vrednost dosegel leta 2000, preden je prišlo do poka dot-com balona.