25. 05. 2020

V začetku preteklega tedna smo bili ob pozitivnih novicah glede razvoja cepiva proti koronavirusu in nadaljnjem odpiranju gospodarstev priča dokaj visoki rasti borznih tečajev. V zaključku tedna se je optimizem na borzah zaradi vnovične eskalacije geopolitičnih tveganj nekoliko umiril.

Indeks	Donosnost v zadnjem tednu* (15.5.2020-22.5.2020)	Donosnost letos* (31.12.2019-22.5.2020)
Svet - MSCI World*	+2,46%	-8,46%
ZDA - S&P 500*	+2,50%	-4,88%
Evropa - DJ STOXX 600*	+3,74%	-16,94%
Japonska - Topix*	+0,63%	-9,37%
Trgi v razvoju - MSCI Emerging markets*	-0,26%	-15,68%

* vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR

Vir: Bloomberg.

Borze so v ponedeljek močno poskočile. Za nadaljevanje borznega optimizma je poskrbelo podjetje Moderna Inc. z objavo rezultatov prve faze testiranja njihovega cepiva proti COVID-19, ki kaže, da cepivo v telesu sproži odziv imunskega sistema oziroma nastanek protiteles, ki ščitijo pred virusom Sars-COV-2. Vrednost podjetja Moderna Inc. je po objavi novice poskočila za približno 30 %, vendar je do konca tedna tečaj delnice upadel proti izhodiščnim nivojem. V nadaljevanju tedna je namreč prišlo do špekulacij, da študija cepiva ni zagotovila dovolj podatkov za oceno uspešnosti cepiva. Poleg tega sta negativno na tečaj delnice vplivala tudi napoved 1,25 milijarde dolarjev vredne dokapitalizacije in novica o prodaji delnic zaposlenih na čelu družbe.

Pozitivno je na delniške tečaje v začetku tedna vplivalo tudi dejstvo, da je vse več držav pričelo z odpiranjem svojih mej ter nadaljnjim lajšanjem precej zaostrenih ukrepov, ki so botrovali enemu najbolj strmih padcev gospodarske aktivnosti. Ob teh novicah so precej porasli tudi tečaji močno prizadetih turističnih podjetji, tečaj delnice največjega svetovnega operaterja križark Carnival Corp. denimo za približno +15 % (v dolarjih). Hkrati je guverner ameriške centralne banke Jerome Powell poudaril, da ima Fed na zalogi še več streliva za boj proti posledicam COVID-19, Kitajska pa je napovedala smernice za oživitev večjih infrastrukturnih projektov, kar je rezultiralo v rasti cen industrijskih kovin. Olje na žerjavico ponedeljkovemu navdušenju je prilil še novica, da sta Angela Merkel in Emmanuel Macron podprla 500 milijard evrov vreden paket, katerega namen je pomagati državam članicam Evropske unije zaradi posledic pandemije.

V nadaljevanju tedna sta za sveženj negativnih novic poskrbela ZDA in njen predsednik Donald Trump z zaostrovanjem retorike proti Kitajski. Hkrati vse bolj kaže, da bo ostra politika proti drugemu največjemu gospodarstvu tudi tokrat eden izmed ključnih elementov Trumpove volilne kampanje. Ameriški senat je sredi tedna soglasno sprejel zakonodajo, ki bi lahko nekaterim kitajskim podjetjem preprečila kotiranje na ameriških borzah. Predlog zakona med drugih od kitajskih podjetji zahteva potrditev, da niso pod nadzorom tamkajšnje vlade. Kitajska se je na ameriški odziv odzvala z svarilom, da bo varovala svojo neodvisnost, varnost in interese, ter napovedala protiukrepe. Trump pa je odgovoril s tvitom, ki je precej direktno kritiziral vodstvo kitajske vlade, ter poudaril, da gre za propagandni napad na ZDA in Evropo.

Proti koncu tedna so precejšen padec utrpeli tečaji delnic, ki kotirajo na hongkonški borzi. Kitajske oblasti želijo sprejeti zakonodajo, s katero bi Hongkong obvezala sprejetja zakonov, ki omejujejo upor in težnje po avtonomiji, kar bi lahko ponovno sprožilo množične proteste.

Konec tedna so bili objavljeni tudi novi podatki o trenutni brezposelnosti v ZDA, ki pa je v pomembni meri najverjetneje začasna. Po zadnjih podatkih naj bi bilo brezposelnih skoraj 40 milijonov Američanov, kar kaže, kako močno je bilo gospodarstvo prizadeto v zgolj devetih tednih zaradi zajezitve koronavirusa prek uvedbe karanten.